Strojanovi: scenarij kaj bi bilo, če bi...

Veliko je slišati neogodovanja glede reagiranja policije ob nastalih situacijah, ki se navezujejo z družino Strojan. In vse negodovanje izhaja iz ene točke in to je preselitev družine Strojan iz Ambrusa v Postojno. Omenja se pravica bivanja na ozemlju, ki ga imaš v lasti, omenja se zaščita pred množico, ki ti želi hudo, omenja se spoštovanje človekovih pravic in zakonskih ter ustavnih pravic.

Sedaj pa realno poglejmo kaj bi se lahko zgodilo v kolikor bi policija reagirala drugače.

Dejstvo je, da Ambrušani ne verjamejo več policiji in zagotovilom, da ob kršitvi zakona posredujejo. Mogoče celo posredujejo a v skladu z zakoni, ki omejujejo nadaljnje sankcioniranje. Torej je problem v zakonih in ne policiji.
Nadalje bi nastalo več škode, če bi se "s silo" zaščitilo Strojanove kot pa je škode z njihovo premestitvijo. Verjamem namreč, da če se zbere množica več sto ljudi in so odločeni nekaj ukrenit, da ne gre za trenutni preblisk skupine posameznikov, ki nimajo kaj boljšega za počet. Verjamem da gre za bes, ki se je nabral skozi čas, ko so strpno opazovali dogajanje okoli sebe in verjeli, da bo pravna država poskrbela za rešitev situacije.
Vse ima svojo mejo in tako je bilo tudi s potrpljenjem Ambrušanov. Verjamem, da so bili odločeni, da odstranijo Strojanove na tak ali drugačen način. V taki množici ni namreč potrebno dosti, da se bes sprosti v obliki nasilnih izbruhov.

Verjamem, da bi krajšo potegnili Strojanovi. Verjetno bi jih precej pristalo v bolnišnici kakšen tudi na pokopališču. In kaj bi nastalo takrat?
Prepričan sem, da bi se vsi zgražali, kako je lahko prišlo do tega. Kaj je delala policija, da ni tega preprečila?
In kar je najhujše - začela bi se gonja za Romi katerih po mnenju množice pravna država ne kaznuje dovolj za njihove prekrške. Ustvaril bi se občutek, da je treba in da lahko ljudje vzamejo pravico v svoje roke in sodijo sami kdo je krivec in kdo žrtev. Prepričan sem, da Romi ne bi stali križem rok in bi se začelo vsestransko pobijanje. Sem poskušal najti drug izraz ampak kar je res je res. Bilo bi enostavno - pobijanje!

In ali je to prav? Seveda NE. Ampak ali je policija v svojih takratnih ukrepih zmanjšala verjetnost takšnega scenarija. Po mojem mnenju nedvomno.

Pri vseh situacijah ne gre vedno samo za človekove pravice, ki so zapisane v zakonih. Včasih je potrebno reagirati situaciji primerno. Vsekakor pa vedno v interesu izogiba večjih konfliktov.
Ne vsedajmo se zgolj na besede zapisane v zakonih. Potrebno je upoštevati tudi človeški faktor.

Potrebno je tudi pogledati ali je država storila vse, da se spišejo zakoni, ki jasno določajo pravične kazni za prestopnike zakona. Ali je poskrbela, da se sankcionira vse, v razumnem roku, ne glede na raso, spol, etnično pripadnost, starost?

Očitno ne. Kajti če bi, verjamem, da sedaj ne bi imeli problemov po celi Sloveniji, ko se ena za drugo postavljajo vaške straže. Kot v srednjem veku. Kje je tu zaščita s strani pravne države. Očitno je ni. Ali pa je takšna, da ji ljudje ne zaupajo.

Absurd absurdov je bila reakcija občanov, ki so ustavili in preverili policijski kordon, ki se je peljal na splošno policijsko usposabljanje, češ "da slučajno ne vozijo Strojanovih."

Ljudstvo ne verjame v zakone, še slabše, ljudstvo več ne verjame policiji.

To ni dobro in hitro bo treba poiskati primerno rešitev za nastalo situacijo.

Kakšno? Primer:

• sprejeti zakon, ki omogoča odvzem državljanstva in izgon iz države vsem povratnikom h kriminalnim dejanjem, ki to storijo recimo več kot 5x (govorim na pamet, saj verjamem, da ima vsak svojo številko v mislih);
• razmisliti o primernosti kazni; zapor ali denarna kazen ni vedno najboljša rešitev (če je sploh); naj se uvede kot "kazen" obvezno delo v okolju, ki se navezuje na posledice protipravnih dejanj; Primer: alkohol za volanom: delo z ljudmi, ki so nekoč preživeli posledice prometne nesreče, kateri je botroval alkohol; Vsekakor večji poudarek na ozaveščanju posledic posameznikovih dejanj, saj menim, da bi to marsikomu dalo misliti;

Ta dva primera sem navedel zgolj kot prikaz kako preprostemu človeku "padejo" na misel rešitve problemov, strokovnjaki pa "ne morejo" priti do istih zaključkov.

Piramida, kvaliteta programa...

V zadnji oddaji Piramida, se je zgodilo, kar se mi je že od vsega začetka oddaje dozdevalo da se bo, popolna polomija namreč. Tematika pogovora so bili Romi, in verjamem, da je bil namen dober, torej predstaviti Rome v luči, kakršni večina (verjetno) je. A zgodilo se je prav nasprotno. Na že tako goreč ogenj nestrpnosti se je dolilo toliko "olja", da je nastal pravi "napalm". Posledice bodo nedvomno vidne, prej kot slej.

Zakaj je prišlo do tega?

1. Ker se v takšne vrste oddajo, ob takšni situaciji kot je trenutna, ne more in ne sme uvrščati tako nedorečenih tematik. Razvije se namreč cela kolobocija, ki ne pripomore k rešitvi situacije. Prej nasprotno.
2. V oddajo se ne vabi ljudi, ki ne spoštujejo drugačnih od sebe, izražajo nestrpnost, povrhu vsega pa so še javna osebnost, katere beseda se marsikomu "vsede" kot resnica.
3. Oddaja se ne vodi kot se vodi ta. Žal je gospodična Žnidarič nedorasla gostom "kalibra" g. Jelinčič.
   

Odgovorni so vsi, ki imajo kakšno besedo pri izbiri programa, vsebine oddaje in gostov, ki jih povabijo. Prelaganje odgovornosti na ramena drugih je nesmiselno.

V tej točki bi se vprašal, kje je tukaj izboljšanje kvalitete televizijskega programa, ki nam jo je obljubljala vlada, ko smo se na referendumu odločali o spremembi zakona o RTVS?

Že sama uvrstitev takšne vrste oddaje v najbolj gledan termin, je zame neokusna in neprimerna. Če pogledamo sam koncept oddaje je njen namen izključno večanje gledanosti za vsako ceno. Téme oddaje so zanimive, a način debatiranja je vse prej kot okusen. Repliciranje v smislu takojšnje prekinitve govora govornika v mojih očeh ne pušča primerno sliko kako v vsakdanjem življenju komunicirati. Ali to ne pušča vtisa, da je primerno vsakomur "skakati v besedo" in mu tako onemogočiti, da pove kar misli? Ali je to strpen način pogovora? Seveda ni.

Vse kar se bo zgodilo sedaj, ne more odpraviti škode, ki se je povzročila z zadnjo oddajo. Škodo, ki bo potisnila Rome še dlje od željene sprejetosti s strani drugih ljudi. Škodo, ki bo povzročila še več nestrpnosti, in ki bo v podzavesti dala vedeti, da tudi politika (vsaj del) stoji za tem, da se Romom "pokaže kam spadajo".

Prekleto bi se morali zamisliti ljudje, ki sestavljajo program nacionalne televizije, ki nosi simbol verodostojnosti in objektivnega poročanja. S takšnimi oddajami se ta simbol izgublja. Pridružuje se vsem tistim televizijam, ki skrbijo prej za dobiček in večjo gledanost, kot pa za resnično kvaliteto programa.

Minister Drobnič, premier Janša, NSi, koalicija, narod

Zapleti okoli potez, ki jih vleče minister za delo, družino in socialne zadeve, minister Drobnič, se kar ne končajo. Sprva je težko (ali pa sploh ne) našel skupni jezik s predstavniki civilne družbe. Sedaj se ta nesoglasja širijo tudi med vrste koalicijskih partnerjev.

Po neuspelem delu v vlogi ministra, mu je premier Janša upravičeno predlagal odstop s položaja. Odziv Drobniča je bil sicer mogoče malce nepričakovan, a čisto v njegovem stilu.

"On nič kriv, drugi mislijo narobe."

Nepričakovan odziv mogoče v toliko, da kljub temu, da njegovo zamenjavo podpira celotna opozicija, ostale koalicijske stranke, premier, narod in celo nekateri iz vrst stranke NSi (katere član je Drobnič), mu ni dalo dovolj argumentov, da nekaj pa mogoče res ne dela prav. Neverjetni ego.

Če pogledam še reakcijo g. Bajuka, kot predsednika NSi, ki v zagovor ministra Drobniča trdi, da je bilo njegovo delo v večini dobro, da pa so "manjše" napake čisto človeške, potem se sprašujem ali tudi z g. Bajukom ni nekaj narobe. Kljub vsem javnim polemikam, ki so in jih še vedno povzročajo predlogi ukrepov ministra Drobniča, trdi g. Bajuk, da so te rezultat "človeških napak g. Drobniča"!?! V redu tudi tako lahko človek gleda, samo če je to blizu realnosti je pa drugo vprašanje.

Nadalje nekateri poslanci NSi (g. Sok) razdraženi nad odločitvijo g. Janše, med vrsticami grozijo, da bodo glasovali za odstavitev ministra Simonitija, proti kateremu je bila vložena interpelacija. Zanimivo iz tega stališča, da vladna stranka na podlagi ukrepa premiera, želi njegovi stranki (SDS) vrniti milo za drago. Vprašanje kompetentnosti potez g. Simonitija v tem primeru niso v ospredju. Le njegova politična barva.

Ja madona kaj se pa grejo. "Zob za zob" ali kako?!? Pa kaj smo mi v kakem gangsterskem filmu?!?

Dejstvo je, da g. Drobniča podpirajo krogi v NSi, ki so bližje krščanski cerkvi, ki očitno vidi priložnost, da preko "svojih" ministrov uspe v pravne akte države vriniti prvine svoje doktrine. Vprašanje je le ali je to moralno ali ne. Naj se to vprašajo ti ljudje. Ah pa saj verjetno so se, pa se ali požvižgajo na moralo, kot jo razumemo drugi ali pa menijo, da je njihova ena in edina (seveda od Boga poslana). Hmmm aja saj to je isto: zavračanje in poveličevanje: mi diši po ideoligiji, ki ne dopušča drugače mislečih.

No da ne zaidem predaleč, dejstvo ostaja, da je nastala situacija prikaz razlik med vladajočimi strankami, da odzivi posameznikov ne kažejo na zrelost, potrebno za opravljenje funkcije, ki jo zasedajo in da se v končni fazi požvižgajo na mnenje naroda, ki se s spornimi ukrepi g. Drobniča, v večini ne strinja.

Upam, da takšnih samovoljnih potez ne bodo pozabili volilci do prihajajočih državnozborskih volitev, saj le delo v celotnem obdobju mandata kaže pravo luč posamezne politične opcije in ne le "cigumigu" v času predvolilnih bojev.

Strojanovi, vlada, ljudstvo

Situacija okoli vprašanja nastanitve in s tem vsaj delne rešitve problema romske družine Strojanovih še vedno ni na vidiku. Ne samo to, situacija se je včeraj s samovoljnim odhodom Strojanovih iz Postojne, zaostrila do skrajne meje.
Ljudstvo je postavilo barikade, policija jih je želela "razgnati" in tako so "skupili" posamezni državljani. Nesmisel, nesmisel, nesmisel....

Strojanovi so se nato ustavili par kilometrov pred svojim ciljem in stvar se je politično obarvala.

Premier in pristojni ministri so sredi noči obiskali tako Strojanove kot tudi sklicali skupni sestanek na katerem so se, po lastnih besedah, pogovarjali o lokaciji nastanitve Strojanovih.
Resnost položaja je potrjevala reakcija premiera in ministrov. A da ne bi bilo treba, da se situacija zaostri kot se je, se strinjamo vsi. Le rešitve problema se razlikujejo.

Dejstvo je, da Strojanovi imajo določene pravice in jih iz tega naslova ne moremo "odsloviti" iz države, tako da nekje v Sloveniji bodo živeli. Kje, ne ve nihče. Vsaj za zdaj ne.

Način iskanja primerne lokacije, ko si vladni predstavniki in Strojanovi ogledujejo določene lokacije, brez vednosti lokalnih skupnosti, vzpodbuja mišljenje, da je s Strojanovimi res nekaj narobe. Zakaj drugače tajnost iskanja lokacije. Zaradi protestov seveda.
Ampak ali so ti potrebni? Mislim da ne.

Nič se ne bo rešilo v kolikor se pred ogledom lokacije ta isti premier, ki se je, zaradi samovoljne poteze Strojanovih, sredi noči sestal v Ivančni Gorici, ne sestane z ekipo pristojnih ministrov (Mate, Zver, Podobnik) in predstavniki policije (direktor, vodja lokalne izpostave) na sestanku s predstavniki lokalne skupnosti. Jim predstavi kaj se dogaja, zakaj in kako bodo poskrbeli, da se kršenje zakonov Republike Slovenije ne bo dopuščalo.

Komunikacija z lokalno skupnostjo je več kot nujna, saj bodo le tako imeli ljudje občutek enakovrednega obravnavanja, kar je osnova za pripravljenost sprejetja Strojanovih.

Dosedanje reševanje situacije je bilo skrajno nerodno in v kolikor se pristop ne bo spremenil, bomo videli še veliko vaških straž, vihtečih pendrekov, jeznih obrazov, izžvižgavanj in nestrpnosti. Upajmo, da ne še česa hujšega.

Ne tiščat glavo v pesek in se delat, da bo nastalo situacijo možno rešiti brez soglasja lokalne skupnosti!

Prisluhnite strahovom in dvomom ljudi, ki so Vas izvolili in ki naj bi jih predstavljali. Pogovorite se z njimi in prikažite situacijo takšno kot je. Ne lagat, brez praznih obljub...potrebni so konkretni ukrepi, ki bodo zavezovali Strojanove da spoštujejo državni red in pravo.
Le tako se bo situacija (mogoče) normalizirala!

Obdavčitev, ljudje, denar in še kaj

Bliža se 1. december. Datum, ko se bo začelo popisovanje nepremičnin, kot podlaga za njihovo obdavčitev.
Poteza vlade, ki želi nekako zakrpati proračunsko luknjo in omiliti zadolženost, ki je vsako leto višja.

Vprašanja kdo bo preverjal resničnost posredovanih podatkov o kvadraturi nepremeničnin se ne bom loteval.

Zanima me bolj, v kakšni navezi je nastala ideja o takšni dodatni obdavčitvi ljudi, v isti sapi pa se govori, da se bo s tem izboljšalo splošno stanje v državi. Češ "bomo lahko več financirali v javno dobro".

Pa poglejmo mojo teorijo:
Zamislimo si mladega človeka, ki konča šolanje v naši državi in se pripravlja na samostojno življenje. Vsekakor ga najprej čaka borba na trgu dela, kjer je, vsaj v mojem okolju, več povpraševanja po nizko kvalificirani delovni sili, kot po visoko izobraženem kadru. Kje se tu vidi tehnološki in storitveni razvoj regije mi ni čisto jasno. Tako pristane naš mlad človek na Zavodu za zaposlovanje, kjer mu, če ima srečo, pomagajo pri iskanju prve zaposlitve. Prav tako se prijavi na Zavod za socialno varstvo od koder prejema nekaj tolarjev.
Bi človek rekel "do zdaj vse v mejah normale". In res je tako. Noben sistem ni popoln.

Sedaj pa se počasi začnejo pojavljati težave, ko ta isti človek želi počasi poiskati lastni dom in začne razmišljati o družini. Ko pregleda svoje finančno stanje in perspektivo finančne varnost za naslednje leto dni, mu takoj postane jasno, da tako hitro ne bo prišlo do samostojnega življenja.

Vsekakor brez zaposlitve ne gre. In če predpostavimo, da vsak nekoč dobi neko vrsto zaposlitve in nek "stalni" dotok prihodkov, se lahko lotimo naslednje težave.
Denarja je redko toliko, da si lahko človek privošči nakup stanovanja ali celo hiše. Tako vzame kredit za dobo odplačevanja recimo 20 let in postane ponosni lastnik nepremičnine. Mesečni zneski odplačevanja so veliki, tako da si kaj dosti drugega, če sploh kaj, ne more privoščiti.
Sedaj pa pride še država, ki mu obdavči nepremičnino, ki jo bo odplačeval še nadaljnjih 20 let. Halo!?! Že brez tega je težko narediti korak in kupiti stanovanje, dodatno obdavčevanje le tega pa samo še poslabšuje obstoječo situacijo. Če prištejemo še vse davke, ki jih dnevno, mesečno in letno plača državi v obliki DDV in dohodnine, + dodatno pokojninsko zavarovanje, + dodatno zdravstveno zavarovanje ostane človeku nič ali pa še to ne.

Potem se najde nekdo, ki postoka kako Slovencem grozi "izumrtje", saj se rodnost manjša. Že prikaz statističnih podatkov kaže na nerazumevanje kaj življenje je. Posredovanje podatkov, da vsaka ženska rodi v povprečju 1,5 otroka je primer za zbirko neumnosti. Kje pa je kdo videl, da se lahko rodi 0,5 otroka. Tu želim poudarit odnos, ki ga imajo nekateri do vprašanja dviganja rodnosti.
Nadalje se pojavijo ideje o plačljivem splavu. Kot argument se uporabi trik nepravičnosti, saj je sedaj potrebno plačati umetno oploditev, splava pa ne. Halo!?! Če je to dober razlog, pol pa ne vem kje živimo.

Problem je v ignoranci in na splošno v razmišljanju slovenske politike, ki še kako rada napihne kvazi dobre strani svojih odločitev, stranske učinke pa želi prikazati kot negodovanje manjšine, katerih interesi se morajo podrediti večini.

Kaj želim povedati:

• Kako si kdo predstavlja, da bo zvišal rodnost, če bo uvedel plačilo splava in obvezno svetovanje pred dokončno odločitvijo za splav?

• Kako bo dvignil željo po oblikovanju družine in večih otrok, če je obdavčeno že skoraj vse, prihodki pa se ne višajo temu primerno?

• Kako kdo pričakuje, da se bodo delodajalci odločali za zaposlitev svežega, neizkušenega kadra, če država ukinja finačno pomoč pri prvo zaposljivi delovni sili?

• Kako nekdo pričakuje, da se ljudje ne bodo zmrdovali, protestirali in demonstrirali, če jim nekdo želi prodati drek trdi pa da prodaja zlato?

Kdo ima tu koga za norca?

Rešitev:

• Obdavči se naj nepremičnine s katerimi lastniki ustvarjajo dobiček. Se pravi vse nepremičnine, ki se nudijo v najem in nepremičnine katere niso namenjene zgolj in izključno bivalnim potrebam.

• Obdavčijo se naj vozila, v smislu če ima družina s 3-emi člani več kot eno vozilo ima tudi denar za dodatni davek.

• In naj se končno neha zavajanje, da po novi davčni uredbi plačajo bogati več kot revni. V številkah res, a gledano po količini imetja bolj ne kot ja.

• Naj se razmišlja v smeri finančnih olajšav na področju spodbujanja razvoja okolju in človeku prijaznih tehnologij.

• Naj se razmišlja o brezplačnih vrtcih.

• Naj se razmišlja o večjem izkoreninjanju sive ekonomije in izkoriščanja sistema s strani spretnih posameznikov, kot pa da država to "odpravlja ali kompenzira" s "kaznovanjem" večine, ki tako ali tako nima veliko.

• Naj se politiki začnejo zavedati, da je za nekoga 10.000 SIT ogromno (naj se politiki spustijo iz svojih več sto tisoč tolarjev vrednih plač, na nivo povprečne mesečne plače (pa ne samo v teoriji ampak tudi v praksi), pa bomo videli, če se jim bodo vsi njihovi finančni in davčni predlogi še zdeli tako smiselni).

• In naj se končno zganejo tisti, ki so mnenja, da reševanje trenutne situacije ne kaže v pravo smer in imajo znanje potrebno za drugačne rešitve, da kandidirajo na vseh možnih volitvah in ponudijo ostalim širšo izbiro "upraviteljev" države, kot pa smo jo imeli do sedaj.

Vsekakor pa naj se začne več udejanjat kot pa samo razmišljat. :)

Psi, njihovi lastniki, organi pregona, ljudje...

V zadnjih dneh je bilo v časniku Večer zaslediti članka o napadu dveh psov in temu sledečih situacijah.
Zadeva ni nova, saj se pogosto dogaja, da ljudje precenijo svoje poznavanje psov in svoj nadzor nad njimi. Vse prepogosto je možno srečati psa s svojim lastnikom, medtem ko pes ni na povodcu.

Ne pozabimo, da je pes udomačena divja žival, ki v svoji genski zasnovi nosi potrebo po obrambi svojega teritorija, vzorce obnašanja v času parjenja in obrambi svojega podmladka, kakor tudi občutka moči znotraj večjega tropa. V te vzorce je skoraj nemogoče posegati (razen npr. v primeru sterilizacije - kar pa je spet moralno vprašljivo dejanje, saj se s tem drugo živo bitje prisili živeti tako kot to želi človek).

Kakorkoli gledano je situacija v SLO nekoliko pereča, saj še ni minilo dolgo od napada 3-eh bulmastifov, ki so skoraj pokončali svojo prvo žrtev in kasneje poškodovali tudi drugo osebo, ki jim je želela pomagati (ocenjevalka primernosti psov za ponovno socializacijo).

V tokratni "zgodbi" so jo odnesli slabše drugi psi, ki so bili napadeni s strani 2-eh pitbulov, katerih lastnika v tem času niti ni bilo v bližini. Policija je kasneje "posredovala" in napisala kazenski nalog ali nekaj podobnega lastniku psov. A ko so izvedeli, da je lastnik Rom, so si premislili glede odvzema psov!?!?

Zakaj?

Ker kvazi ni bilo jasno kdo naj poravna stroške bivanja psov v zavetišču. Ja madona kdo? Lastnik menda, a ne?
Če lastnik ne skrbi za svoje živali je družba zavezana, da poskrbi zanje. Lastnik pa nosi stroške tega. Ne more kar vsak imeti to kar si želi, ne da bi zato ne nosil določene odgovornosti.

Ker pa je situacija glede Romov trenutno kao pereča v SLO (Ambrus in zgodba Strojanovih), se Romom že gleda skozi prste ali kako?
Kako država pričakuje, da bodo ljudje sprejeli Rome medse in kot sebi enake, če jih država obravnava kot nekaj "posebnega", "drugačnega".

Zakaj, se vprašam?

Ali niso državljani republike SLO kot vsi ostali? Ali jih velika večina ne živi (tudi) od prejemanja socialne pomoči, ki se financira iz državnega proračuna.
Zakaj potem drugačno tretiranje? Zakaj jim je npr. dovoljeno imeti postavljene črne gradnje (primer Ambrus, kjer so bila baje izdani že 3-je odloki o rušitvi, pa se to ni zgodilo)? Zakaj se jim pogleda skozi prste, ko njihovi psi napadajo živali in ljudi v svoji okolici?

Še bi si lahko zastavljal vprašanja na to temo in verjamem, da bi marsikdo dodal še kakšno zraven.

Kako to, da se organe pregona, iz nekaterih krogov družbe, graja da ravnajo z Romi "surovo", in oblast, da se obnaša do Romov nehumano, neprimerno in avtokratsko. Po drugi strani pa ta ista policija in oblast pri takšnih stvareh kot so dokončna določitev rešitve vprašanja Romov in aktualnih problemov, vedno pade na izpitu. Tu nekaj ni v redu!

Na koncu, pa če si priznamo ali ne, ni nikoli zmagovalcev in poražencev. Gre samo za to, da se lahko vprašamo kdo potegne največ iz nastale situacije.

In očitno so to Romi. Pa naj še kdo reče, da to ni res.

Primer Ambrus - v zameno za staro dobijo novo parcelo, kjer se bo, kot se piše in govori, izgradilo vse potrebno za normalno bivanje (infrastruktura, kanalizacija in ostali priključki). Na čigave stroške? Seveda ne Romov, ker ti tako ali tako kao nimajo ničesar. Seveda na stroške davkoplačevalcev.
Primer napada psov - lastnik psa obdrži, kljub temu, da je vsem jasno da sta živali nevarni za svojo okolico in da očitno lastniku ni do tega da bi ju neprestano nadziral. Kazenska ovadba bo po vsej verjetnosti zastarala ali pa bodo kazni tako smešne, da bo več stroškov s sodnijo, kot pa bo znesek kazni.

Tako da sami ocenite kdo tukaj "pije" in kdo "plača".

Vsekakor se postavlja tudi vprašanje kako to, da sistem ne deluje. Pravni sistem namreč. Kako lahko prihaja do takšnih zapletov, ki rezultirajo v nejevolji družbe, ki sama izključi tiste, ki izkoriščajo mlahavost sistema. V tej državi je postalo imeti vse živo pravic prava moda. Sodnija ne deluje tako kot bi lahko, saj zakoni omogočajo čuda od prijemov zagovornikov obtoženih. Organi pregona se, tako v senci, zmrdujejo nad vsem skupaj in prej širijo negativno energijo, namesto, da bi dajali ljudem občutek varnosti (saj sami ne verjamejo vanjo).

Veliko je vprašanj, ki so se nabrala in počasi se kaže absurdnost prekomernega demokratičnega sistema, ki vsem dovoljuje vse, nihče pa ni za nič odgovoren. To za moje pojme ni demokracija temveč prej anarhija.

Pri vsebini tega članka ne gre za nestrpnost, gre samo za željo po enakem obravanju vseh, ne glede na raso, etnično pripadnost, versko prepričanje ali spol. Gre za željo po večji usklajenosti oblasti, po jasnejši predstavi kdo vse so državljani SLO in kakšen odnos imeti do njih. Gre za željo po večji strpnosti pri ljudeh in po večji zavesti, da smo vsi del družbe in je treba v skladu s tem vsaj delno živeti po njenih normativih.

Lokalne volitve

Lokalne volitve so končno za nami in občine imajo nove/stare župane in županje, mestne/občinske svetnike in svet se še vedno vrti dalje.

Bilo je precej sprememb, predvidenih in nepredvidenih. Vsekakor so v ospredju spremembe v večjih mestih. Tako je v Mariboru prišlo do zmage g. Kanglerja nad "neodvisnim" g. Pivcem, ki mu je naziv "neodvisni" v stalni in jasni povezavi s podporo vladnih strank nedvomno prinesel poraz.

V Ljubljani je s strankarsko konkurenco pometel g. Jankovič s svojo listo, katera ima v mestnem svetu večino. Tako se bo dalo videt ali in koliko politika omejujejo možnosti razvoja posameznih občin. Večina v mestnem svetu namreč pomeni, da bodo vse ideje, ki so si jih zastavili v predvolilnih obljubah možno speljati skozi sito v mestnem svetu. Tako bo Ljubljana postala vzor kako voditi občino ali pa se bo novemu županu in njegovim svetnikom zataknilo v prevelikih obljubah in previsoko postavljenih ciljih. Bomo videli. Držim pesti, da jim bo uspelo.

V Celju je ponovno in z veliko razliko zmagal g. Šrot s svojo SLS. Tako bo upam da prišlo do večje povezanosti med MB in CE saj sta sedaj oba župana predstavnika iste stranke.

Tržičani so odstavili g. Ruparja z njegovimi stalnimi aferami in ustoličili g. Sajovica. Kako bo ta vodil občino bomo videli.

Primorska je v objemu g. Popoviča in njegovih prijateljev v Izoli in Piranu. Čeprav je v Izoli prišlo do preobrata in sedaj vodi ga. Pečan za cela 2 glasova. No tu se je sedaj izkazala resnica da VSAK glas šteje. Verjetno se tepejo tisti, ki niso šli na volišče in s tem omogočili zmago svojega kandidata. Vsekakor dobra šola za vse, ki spremljamo nastalo situacijo.

Velenje je ostalo v rokah g. Meha, ki bo tako še en mandat lahko vodil omenjeno občino.

Vse skupaj pa so ponovno premagali neodvisni kandidati za župane, ki so spet pobrali največ zmag. Politika tako spet dokazuje, da se ne zna prilagodit potrebam naroda in da ji narod še vedno ne zaupa.

Čez 2 leti so na vrsti državnozborske volitve in v kolikor se obstoječe stranke ne bodo resno zamislile, lahko dobimo kakšno novo stranko v parlamentu.

Romi, nestrpnost, politika....

Minilo je nekaj časa od zadnjega vnosa in spet se mi je nabralo nekaj materiala, da ga lahko "vržem" na splet.
Vsem znana "drama" z Romi iz Ambrusa, kjer jih več niso želeli okoliški prebivalci, je sprožila nove polemike o "nestrpnosti" Slovencev, "neprimernih" ukrepih oblasti in "civiliziranosti" Romov. Nalašč so določeni izrazi dani v narekovaje, saj se vsa zgodba okoli omenjenega "problema" zdi že malce pretirana.

Dejstvo je, da so Romi "morali" oditi iz omenjene lokacije, če niso želeli občutiti besa svojih sosedov. In ja, včasih je treba "popustiti" množici, da se izognemo večjemu gorju, zato so mi osebno izjave varuha človekovih pravic malce pretirane.
Romov se prav tako ni umaknilo na silo, ampak so se sporazumno in začasno preselili v Postojno. Oblast je v tej točki naredila prav. Prav tako je smiselno, da se Romom dodeli nova zemlja, ki je v državni lasti, kajti pridobivanje pravnih dovoljenj prebivalcev o namestitvi Romov v njihovi neposredni bližini bi spet povzročilo zaplete.

Včasih je treba počakati na končni izid celotnega procesa preden se začne kritizirati. V tem primeru ni bilo tako in rezultat je bilo popolnoma nepotrebna izjava Romov, da se bodo vrnili na ozemlje katerega so zapustili in tam čakali na vladno ponudbo. S tem so verjetno povzročili jezo v marsikaterem Slovencu, ki že po naravi ne prenašamo izsiljevanja.

Kakorkoli, sedaj je baje prišlo do soglasja o novi namestitvi Romov. Kje trenutno ne ve širša javnost. "Ve" se samo to, da bo na novi lokaciji potrebno postaviti vso infrastrukturo s vsemi potrebnimi priključki. Kdo bo poravnal stroške se ne ve (nekdo sigurno ve, vsi slutimo, nihče pa tega ne pove naglas).