Praktično ali teoretično znanje

Nekoč je družba temeljila na fizičnem delu, kjer so se življenjski izzivi premagovali s praktično realizacijo idej posameznikov, skupine ali družbe kot celote. Bil je čas industrijske evolucije, ki je dokazala, da je človeško bitje sposobno opravljati delo na zahtevnejših nivojih kot »zgolj« metanjem sulic in kamenja. Bil je čas družbenega razcveta, katere sadove še danes uživamo.

Prišla je elektronska doba, ki je spremenila tok ustvarjanja. Mnoge je premamila in zavedla v prepričanje, da je zgolj znanje dovolj za dosego napredka. Da je zgolj širjenje mentalnih obzorij dovolj za osebnostni razvoj posameznika. Kjer je prevladalo mnenje, da »če poznaš dietno teorijo lahko že shujšaš«. In sedaj pobiramo sadove takšnega načina življenja.

Imamo množico izobraževalnih ustanov in programov, ki konstantno proizvajajo kopico teoretikov, ki o procesu praktične izvedbe nimajo pojma. Pa bodo dejali, da to ni njihova skrb, da to ni njihovo področje, da je to področje delavcev, ki naj zgolj realizirajo njihove ideje. Drži a kvalitetne in realne ideje nastanejo kot rezultat praktičnih izkušenj – torej od kod jih bodo črpali? Knjig in zapisov ali iz izkušenj žuljev svojih delavcev?

In pol nastane gospodarska kriza, ki je posledica prav takšnega razmišljanja, kjer je prepričanje, da je manipulacija teorije dovolj za napredek. Napredek ni da si napolniš TRR, kupiš avto, stanovanje…napredek je soustvariti realno okolje, ki bo tudi tebi nudilo vse našteto. Tako imamo kopico lizingov, kreditov, posojil takšne in drugačne vrste, vse se vrti okoli elektronskih številk na bančnih računih, vse je tam nekje v oblakih (bi rekla stara garda delavcev).

Živeti v oblakih je bilo že od nekdaj za sanjače usodno. Sedaj se zgolj imenujejo področni strokovnjaki.

Tako imamo vodje uprav, ki nimajo pojma, kdo in kako dela v firmi, ki jo vodijo. Ne vedo, ne razumejo in ne želijo razumeti, da njihove odločitve vplivajo na življenja ljudi in ne zgolj na številke na TRRju. Ne gre več za uspešnost na področju praktične realizacije ampak za hitro doseganje teoretičnih rezultatov, ki se potem odražajo v napol lastniških imetjih podprtih s finančnimi orodji naštetimi malo prej (lizing ipd.).

Tako propadajo firme, praktiki ostajajo brez dela, medtem ko teoretiki prosto poslujejo dalje, pač nekje drugje, kjer je klima za njihovo manipulacijo z informacijami primerna.

Včasih je veljalo, da je vrednost na strani praktičnega znanja, danes velja, da je vrednost na strani količine informacij, ki jih imaš. In tu se je zalomilo. Informacije imeti je koristno, v kolikor jih znaš s praktičnim znanjem prenesti na nivo dejanske realizacije. Namesto tega je informacijska manipulacija postala poslovni dosežek N°1.

Špekulacije, manipulacije, zavajanja, pretvarjanja so vse vzrok za družbeno situacijo v kateri se nahaja svet. Kjer se zatiska oči pred realno situacijo češ »se bomo dogovorili kako naprej.« Medtem pa delovni ljudje crkujejo od brezdelja in brez osnovnih dobrin za preživetje.

In da je to postala že skoraj narodna folklora je rezultat medijskega poročanja, kjer se objektivno objavljajo novice o delu voditeljev držav in podjetij. Kjer se prikazujejo prihodi na srečanja v velikih avtomobilih, v brezhibnih oblekah, z nasmeški iz plakatov. Kjer se prikazuje poležavanje podjetnikov na luksuznih jahtah z bančnimi računi v davčnih oazah. Vse z nekim subtilnim namenom prikazovati nepravičnost delitve dobrin, ki jih ustvarjamo vsi.

A to ni dovolj!!

Potrebno je prikazovati rezultate posameznikov – kot je bil primer podjetja Pipistrel. In verjamem, da to ni edini primer, a se iskreno povedano ne spomnim nobenega drugega, ker jih skozi poročanje medijev premalo opazim. Tako se ustvarja prepričanje da je poležavanje v luksuzu rezultat teoretičnega znanja, ki ga je prav in koristno manipulirat za lastno korist. In kam to vodi? Da se že sedaj po hrano na Rdeči križ vozijo ljudje z Mercedesi, ker so izgubili občutek kaj je potrebno za preživetje in kaj je luksuz.

Vsi se zavedamo, da so vsi ti avtomobili in obleke in jahte plačani z znojem ljudi, ki jih ti ljudje vodijo. In OK ni problem v tem da si privoščijo, problem je ker si privoščijo še preden si lahko privoščijo tudi ljudje, ki so sozaslužni za imetje, ki se je ustvarilo – s tem samo šopajo »hrano v lastna usta« medtem ko preostanek shirano gleda njihovo nažiranje.

S pretvezo da je treba ustvariti več, da bomo imeli vsi, teptajo osnovne delavske pravice in človekovo dostojanstvo vse zavito v manipulativno resnico češ »kriza je, bo treba nekaj spremenit«. Seveda bo treba spremenit, a ne dela temveč način razmišljanja. Delo je privedlo do ogromnega bogastva, ki ga ima peščica, stil razmišljanja pa je privedel do tega, da sadove svojega dela ne uživamo vsi.

Tako da dokler se dejansko ne bo dal politikom in direktorjem v roke »kramp in lopata, žemlja in kozarec mleka za malco« ne bomo videli napredka v cvetočem gospodarstvu, ki hkrati crkuje ker mu isti ljudje na drugi strani »spuščajo kri« zato, da se imajo lahko sami lepo.

In ja ne zgolj pljuvat in kazat s prstom kdo je kriv – to vemo sedaj že vsi. Uporabimo raje znanje, katerega so leta in leta izkoriščali DRUGI, da ustvarimo svet v katerem bomo imeli nekaj od tega VSI.

Danes je nov dan, čas je, da ga začnemo živeti

Pa so prve predčasne volitve za nami. Kot kažejo rezultati bo vodenje države v naslednjem mandatu po sestavi pestro. Verjamem, da tudi po odločitvah, ki jih bo potrebno sprejeti.

Upam in navijam za to, da bo tokrat prevladal zdrav razum in zavedanje, da zgolj vlada ne nosi odgovornosti za napredek države, ampak tudi konstruktivna opozicija.

Časi so takšni, da je potrebno zdaj SKUPAJ veslat v eno smer in ta je zgolj naprej za boljši jutri.

Potrebna bodo odrekanja na vseh nivojih, potrebni bodo kompromisi v vseh in med vsemi »tabori«, potrebna bo sloga kot je Slovenci še nismo doživeli (pozabimo plebiscit, sedaj gre dejansko za preživetje te in generacij, ki še pridejo).

SEDAJ je čas, da se SKUPAJ postavijo zdravi temelji, na katerih bomo lahko VSI gradili za skupno dobro.

Naj bo zdrav razum VSEH odprt za sprejemanje ukrepov, ki so neizbežni. Naj bodo srca VSEH odprta za posluh težav sočloveka. In naj bo volja VSEH pripravljena za sodelovanje in udejanjanja najboljših rešitev.

Verjamem, da kot družba zmoremo. Verjamem, da je čas zrel, da si to dokažemo. Verjamem, da smo kot posamezniki pripravljeni delati za dobro vseh.

Danes je nov dan, čas je, da ga začnemo živeti.

Novi koncepti na zdravih temeljih preteklih izkušenj

Pri iskanju družbeno-politične ureditve, ki bo vodila iz trenutnega stanja, človeku ni treba negirati zdravih osnov obstoječega sistema. Skozi zgodovino časa, je človeštvo namreč iskalo vedno boljše rešitve za dobro življenja vseh, tako da osnove so, vprašanje je ali je človek pripravljen zanje.

Vsak sistem ali ureditev se da prikrojiti peščici, ki sčasoma obvladuje večino – kar se je zgodilo z »demokratičnim« kapitalizmom.

Kapitalizem kot tak ima tudi dobre lastnosti, kot na primer politiko »odprtega trga«, kjer se ponudba prilagaja povpraševanju. Trenutni sistem je to razmerje obrnil (torej ponudba kroji povpraševanje) – zato imamo kopico luksuznih izdelkov, ki gredo v nič, ker večina nima potrebe po njih (ali si jih ne more privoščiti), hkrati pa imamo pomanjkanje osnovnih dobrin po primernih cenah, ki jih posameznik potrebuje za dostojno življenje. Ljudje tako, da bi potešili »potrebo« po več in boljšem, gredo sčasoma »čez trupla«. Hkrati posameznik izgublja pregled nad dejanskimi potrebami, saj verjame v potrebe, ki jih ustvarjajo ponudniki (beri: brez tega izdelka ti ne bo šlo dobro).

Zato še enkrat poudarjam, sistemi so v osnovi dobro zastavljeni, ljudje smo tisti, ki jih pokvarimo do neprepoznavnosti.

Urediti lastni koncept potreb in želja, je to kar v osnovi potrebuje človeštvo. Ko bo prevladalo razumevanje, da na svetu nismo za to, da egoistično kopičimo materialne dobrine, ki jih za dejansko preživetje ne potrebujemo, bo trenutek za nov začetek. Ko bo prevladalo razumevanje, da za lastno dobro poskrbiš zgolj z dejanji, ki ustvarjajo splošno dobro, bo čas za nov začetek.

Zgolj želja po "pravičnejši" razdelitvi dobrin, brez zdravega razumevanja potreb, ne bo vodila v boljši jutri.

Tako da ohranimo zdrave temelje iz izkušenj preteklih generacij in začnimo graditi na sebi in svojih pogledih na svet.

Ideje družbeno-politično-pravne evolucije

V duhu potreb po spremembi družbene-politične-pravne ureditve sem spisal sledeče. Da se ne bo reklo, da so zgolj želje brez idej kako bi naj bilo. ;)
Zeleni tekst predstavlja argumente predlogov.

Zadeva seveda ni dokončna, ker ideje prihajajo sproti.

OSNOVA:

Vsem državljanom, ki zanj zaprosijo, se zagotavlja osnovni temeljni dohodek pod pogojem, da opravljajo družbeno koristna dela preko registriranih društev, klubov ipd.. Kršiteljem se odvzame državljanstvo in s tem prenehanje pravic iz tega naslova. * s tem se omogoči osnovno preživetje posameznika, ki je hkrati vezano na opravljanje družbeno koristnih del - torej vsak s svojim delom prispeva k rasti in razvoju celotne družbe; s tem se ukine sistem pokojnin in pobrani prispevki na plače se namenijo za osnovni temeljni dohodek vseh;

Država krije stroške osnovnega zdravstvenega zavarovanja za vse državljane. Dodatno zdravstveno zavarovanje je stvar odločitve podjetij, ki jih plačujejo v sklopu prispevkov. Podjetja, ki plačujejo dodatno zdravstveno zavarovanje prejmejo davčno olajšavo v višini vrednosti dejansko izplačanih prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje.

Družbena - podjetniška odgovornost:

1. Upravljavci in lastniki podjetij odgovarjajo s vsem svojim premoženjem za škodo nastalo v primeru škodljivega ravnanja, katere rezultat je stečaj podjetja. * s tem se dodatno spodbudi odgovoren odnos upravljavcev/lastnikov do uspešnega delovanja podjetja.
   
   
2. Člani upravnih, nadzornih odborov kakor tudi računovodje in knjigovodje odgovarjajo v enaki meri za storjeno škodo podjetja katerega vodijo. * osebe s kakršnimkoli vpogledom v poslovanje so soodgovorne za preprečitev oz. javno obveščanje o morebitnih družbeno škodljivih poslovnih potezah podjetja – javno opozarjanje na škodljiva dejanja vodstva so osnovni pogoj za morebitno kasnejšo oprostitev odgovornosti npr. propada podjetja;
   
   
3. V primeru stečaja se krivcem stečaja odvzame, v času delovanja podjetja, pridobljena lastnina do višine vrednosti, ki bi jo pridobili kot povprečen delavec propadlega podjetja – lastnina krivcev ni vezana na državo v kateri je prišlo do stečaja podjetja;. Sredstva pridobljena iz tega naslova se primarno porabijo za poravnavo obveznosti do zaposlenih propadlega podjetja. * s tem se prepreči odliv finančnih sredstev iz države v katero spada; vzpostavi se enakost med vsemi nekdaj zaposlenimi; vzpostavi se sistem finančne/lastniške odgovornosti delovanja posameznika (npr. direktorja podjetja); vzpostavi se enakomerna razporeditev imetja med vsemi vpletenimi in prepreči kopičenje imetja;
   
   
4. Velja za podjetja, ki obstanejo kljub slabemu vodenju: Odgovornim se v primeru dokazanega škodljivega delovanja v podjetju odvzame lastnina ustvarjena v času vodenja podjetja do višine vrednosti, ki bi jo pridelal povprečen delavec istega podjetja – lastnina krivcev ni vezana na državo v kateri je storjeno kaznivo dejanje; Zasežena sredstva se namenijo za sofinanciranje razvojnih programov podjetja - v kolikor teh ni, se sredstva namenijo za sofinanciranje razvojnih programov drugih podjetij v državi; * s tem se ustvari denarni fond namenjen za sofinanciranje družbeno odgovornih razvojnih idej podjetij in posameznikov; s tem se vzpostavi finančna/lastniška odgovornost vodilnih;
   
   
5. Denarne nagrade za dobro poslovanje se izplačajo vsem zaposlenim v podjetju v enakem znesku. Denarne nagrade za uspešno vodenje podjetja se ukinejo. *sposobnost uspešnega vodenja je namreč osnovni pogoj, da nekdo sploh sme vodit podjetje; k uspešnemu delovanju podjetja prispevajo vsi in se v tem poslovnem pogledu ne dela razlik med čistilko in direktorjem;
   
   
6. Osebam z dokazanim kaznivim dejanjem družbeno škodljivega podjetništva, se doživljenjsko prepove (so)lastništvo ali kakršnakoli oblika (so)upravljanja drugega podjetja. V času dokazovanja morebitne krivde se prav tako zamrzne omenjena pravica. * s tem se prepreči prelivanje sredstev v »nova« podjetja z istimi lastniki; prav tako se prepreči neodgovorno podjetniško eksperimentiranje posameznikov;

Pravni red:

Celoten trenutni pravni red se ukine in nadomesti z novim, ki temelji na:

1. Osnova je ustava oz. osnovne človekove pravice.
   
   
2. Predpisane kazni kaznivih dejanj so nedvoumne (npr. 5 let in ne več npr. 1-5 let), brez možnosti pomilostitve, ali pogojnega kaznovanja. Kazen se prestaja v zaporu, hkrati kaznovani opravljajo družbeno koristno delo, ki je vezano kot protiutež storjenega kaznivega dejanje. * npr. direktor propadlega podjetja pomaga pri delih Zavoda za zaposlovanje; povzročitelj prometne nesreče sodeluje pri rehabilitaciji poškodovanih v prometnih nesrečah (npr. v društvih ki pomagajo trajno poškodovanim osebam);…
   
   
3. Opravi se pregled celotnega imetja posameznika (tudi tuji bančni računi in fizično imetje v tujini). Lastniki so dolžni predložiti dokazila legalnega in moralno/etično nespornega načina pridobitve imetja. V nasprotnem primeru se posameznika razlastnini do vrednosti, ki zagotavljajo osnovno preživetje. * vsaka pridobitev lastnine s povzročitvijo škode drugi osebi se šteje za sporno; Pridobljena sredstva se namenijo za sofinanciranje družbeno razvojnih projektov.
   
   
4. Državljanstvo prejmejo posamezniki, ki so bili v preteklosti nekaznovani oz. so prestajali zaporno kazen do 2-eh let.
   
   
5. Obtožencem se sodi tudi v njihovi odsotnosti. Torej odpade možnost preložitve obravnave/sojenja v primeru zdravstvenih ali drugih razlogov odsotnosti (to se ne upošteva za obravnave pri katerih je vnaprej predvideno pričanje obtoženega).
   
   
6. Neupravičena odsotnost odvetnika se kaznuje z odvzemom proporcionalnega deleža vrednosti končnega plačila odvetnika – denar se nameni žrtvam dokazanega kaznivega dejanja oz. se povrne oproščenemu obdolžencu.
   
   
7. Očitno zavlačevanje postopkov sojenja se kaznuje z odvzemom odvetniške/sodniške licence.
   
   
8. Ustanovijo se hitra sodišča, ki kot primarne obravnavajo postopke gospodarskega kriminala.
   
   
9. Prednostno se obravnavajo postopki glede na težo očitanega kaznivega dejanja.

Poslanci:

1. Ukine se prejemanje plačnega nadomestila po prenehanju opravljanja poslanske funkcije. Pravica prejemanja temeljnega osnovnega dohodka se za bivše poslance aktivira po preteku 1 leta od prenehanja opravljanja funkcije poslanca. * »prvi med enakimi« pred nastopom funkcije predstavnika ljudstva, kot tudi po prenehanju opravljanja omenjene funkcije. Glede na višino prejetih zneskov v času opravljanja poslanske funkcije si namreč lahko posameznik prihrani znesek finančnih sredstev potrebnih za premostitev obdobja do naslednje zaposlitve – pomeni da prejemanje osnovnega temeljnega dohodka v primeru bivših poslancev začne veljati po preteku 1 leta od prenehanja opravljanja omenjene funkcije;

Zakaj je kandidatura Jankoviča trenutno slaba poteza

S vstopom Zorana Jankoviča na državni politični prostor se je pojavilo novo »močno« ime, ki bo krojilo usodo države. Vprašanje, ki se mi osebno postavlja je ali je čas primeren za to?

Prav je, da se posamezniki, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali sposobnost uvajanja napredka, podajo na raven vodenja države. In vsekakor v kriznih časih družba potrebuje sposobne ljudi, a vprašanje je tudi ali je družba pripravljena na njih? Ali pa še vedno vidijo v »starih« obrazih več potenciala?

Osebno sem prepričan, da trenutna družba potrebuje lekcijo ponovnega vodenja Janeza Janše, z namenom, da se podre še zadnji steber konstante, v katerem vidi večina tistih, ki dejansko gredo na volitve, odrešitev iz trenutne situacije. Kajti to družbo očitno izučijo zgolj trde lekcije in z zavrnitvijo prepotrebnih sprememb, ki jih je predlagala vlada ki odhaja, so odprta vrata zadnjemu dejanju tragikomedije imenovane slovenska (politična) tranzicija.

Ne verjamem namreč, da bodo znani obrazi prejšnje (torej Janševe) in najverjetneje nove (tudi Janševe) vlade uspeli obrniti potek dogodkov v Sloveniji na bolje. Če jim je namreč v času gospodarske rasti uspelo ustvariti več javnega dolga (torej primanjkljaj), upravičeno dvomim, da jim bo uspelo ustvarit presežek v času recesije. Torej bo situacija šla zgolj na slabše. S tem se bo podrla še zadnja teorija vseh, ki govorijo: »ko bo Janša bo pa bolje«.

Po njegovem ponovnem fijasku bi (bo) bil čas za nove, sposobne obraze, ki bodo dejansko imeli možnost sestaviti vlado in sodelovati z opozicijo, ki bo sestavljena iz ljudi, ki se ne bodo ukvarjali s tem »ali potrebujemo Patrie in vladno letalo« temveč o tem kako potegniti voz iz blata in ga popeljati v svetlejšo prihodnost.

Druga »težava« je v tem, da bo s vstopom Jankoviča, volilna kampanja spet pretežno temeljila na obtoževanju starih grehov(*), praznih floskulah, ter nadigravanje močnih egov. V celotnem procesu pa se bodo izgubili KONKRETNI predlogi KAKO bodo vodili zadeve bolje in KAKO bodo ustvarjali nova delovna mesta etc.. Tako bomo spet volili na podlagi tega kdo je komu bolj všeč, kdo ima po mnenju posameznika manj masla na glavi, namesto da bi na podlagi tega kdo ima KONKRETNE, ARGUMENTIRANE predloge predvidenih ukrepov. Da predlogi ukrepov ne bodo po volji večine je jasno vsem, zato jih v predvolilnem boju niti ne pričakujem (ker so referendumi dokazali, da večini na jasno, da je prelaganje sprememb izguba časa).

Če se pa zgodi čudež in Jankovič dobi večino in sestavi vlado, bo še vedno Janša&co. toliko močna opozicija, da bodo vsi predvideni ukrepi »minirani« z »vsemi razpoložljivimi sredstvi« (kot se politiki radi izrazijo, ko odločitve niso po njihovi volji – beri: bomo imeli referendum na stroške ljudi, ki že tako nimajo od proračuna skoraj ničesar).

(*)Politika je tako resda dobila novo ime, a hkrati nov arzenal za vse, ki z izigravanjem naivnosti ljudi vedno znova sedejo v poslanske klopi.

Tako da vsem »veselo« spremljanje predvolilne farse in se vidimo na naslednjih volitvah.

---------------

če se ne zgodi nič od zapisanega in se s starimi/novimi obrazi dejansko uvedejo spremembe na bolje, začnem (ponovno) verjet v Dedka mraza in Božička;

Titova ali Bajukova cesta

Ustavno sodišče, ki je v Ljubljani prepovedalo poimenovanje ceste po nekdanjem Jugoslovanskem državniku Josipu Brozu Titu, je sprožilo odzive političnih sredin.

V Sloveniji je že od njene ustanovitve »problem« z različnimi pogledi na zgodovinska dejstva. In včasih se upravičeno postavlja vprašanje zdravega razuma posameznikov in tokratne izjave nekaterih so res »eksoti«.

Tako se zunajparlamentarna politična stranka NSi, kot pobudnica ustavne presoje primernosti tovrstnega poimenovanja, strinja z odločitvijo sodišča in vidi v tem potrditev, da je bil »Tito zločinec« (Ljudmila Novak, Večer 5.10.2011). Da gre za zmago demokracije nad poveličevanjem totalitarizma (v času katerega je deloval Tito). In da naj raje cesto poimenujejo po nekdanjem voditelju NSi Andreju Bajuku.

Človek se resno vpraša kakšni so kriteriji teh ljudi za tovrstna primerjavo. Ne poveličujem ali odobravam VSEH dejanj posameznikov, a DEJSTVO ostaja, da je Tito vodil narodno osvobodilni boj na strani ZAVEZNIKOV v času 2.svetovne vojne, da je vodil skupno državo mnogih narodov, ki so jo sestavljali milijoni posameznikov – in to skoraj 30 let v času, ko se je svet ponovno sestavljal po grozotah svetovne vojne. DEJSTVO ostaja, da so to bili časi, ki so potrebovali karizmatično osebnost kova maršala Tita, ki je v turbolentnih časih znal voditi politiko države – katere korenine ima tudi sedanja »samostojna« Slovenija. Jugoslavija je bila DOMOVINA naših staršev in starih staršev ter zibelka tega kar imamo danes – »neodvisne« slovenske države.

S vsem spoštovanjem do g. Bajuka menim, da se ga ne more postavljati ob bok maršala Tita. Pa ne ker bi bil g. Bajuk ne vem kak svetovljan, ampak ker njegova državniška dela ne segajo v isto galaksijo kot Titova. Če človek vodi parlament 7 mesecev in živi v državi cca. 10 let, ga RES ne moremo postavljati v vrednostni okvir z maršalom Titom (če ti ni jasno zakaj, preberi še enkrat prejšnji odstavek).

In ja, če bi v času Tita (ko je bil totalitaristični sistem vladanja) delovala demokracija, kot jo predstavlja politika sedanjega časa - ko imamo finančno, gospodarsko, družbeno krizo – bi nedvomno ne bilo Slovenije, še manj Evrope ali sveta kot ga poznamo danes. Tako da ne zlivat gnojnice na preteklost iz katere obstoja smo zrastli mi VSI in hkrati poveličevat trenutne »demokracije« kot splošno dobre opcije demokratične ureditve. Krizni časi v Titovem času so potrebovali »trdo« roko vladanja, ker kaj se zgodi z demokratičnim načinom vnašanja sprememb v kriznih razmerah, je dokazala Pahorjeva vlada, kjer je vsak nasprotnik z »močjo« demokratičnega odločanja zahteval referendum in vrgel prepotrebne milijone denarja skozi okno (pa ne bom o tem, ker bi bil članek predolg).

V glavnem – dajte politični in sploh družbeno prepoznavni obrazi resno razmislit ali vaše izjave vodijo v boljšo prihodnost sedanje družbe in se raje posvečajte trenutno RES POMEMBNIM vprašanjem reševanja trenutne krize. Drugače boste v političnem okolju vedno ostali zunajparlamentarna stranka, v družbenem pogledu pa prekopani dinozavri.

Dovolj komedij, dram, grozljivk in trilerjev – tega imamo iz Hollywooda dovolj

Gospodarska in družbeno-življenjska situacija je pripeljala svet do vrelišča. Sistemi, ki so umetno vzdrževali dosedanje stanje, so končno začeli odpovedovati in čas za spremembe je pred vrati.

Da od tega nismo imuni Slovenci kažejo tudi razmere pri nas. Tako v političnem, gospodarskem kot civilnem življenju.

Potrebne so spremembe in potrebne so SEDAJ.

Ob gledanju in poslušanju mečkanj okoli sprejemanja političnih odločitev me mineva veselje do življenja in upanje v čim hitrejšo spremembo na bolje.

Dragi poslanci, tako vladni kot opozicijski, na zadnjih volitvah ste dobili mandat za vodenje te države (v vlogi kakršna vam pač pripada), tako da jo vodite, ne da jo »vozite po ovinkih na ravni, zgolj začrtani avtocesti«.

Apel vladi: minila so leta vladavine, ukrepi za spremembe morajo biti pripravljeni, izvedite jih. Odgovornost dobrega gospodarja je, da sprejme odločitve, ki so v dobro vseh četudi na način, ki vodi preko »demokratičnih »pravic«« (ja, dvojni narekovaji ker se oboje izkrivlja do nerazpoznavnosti). Demokracije je v zadnjem času pokazala svojo temno plat, saj s svojimi vzvodi upočasnjuje uvajanje podlag za spremembe. Tako imamo ogromno soočenj mnenj o že izdelanih predlogih – usklajevanje izdelave predloga nedvomno podpiram – naknadno se razpiše referendum, se porabi čas in denar za predstavljanje stališč na koncu pa preda odgovornost za spremembe na narod, ki vas mastno plačuje za opravljanje čisto drugega dela. Seveda vaša primarna naloga ni bila mišljena tako.

Libija, Egipt, Hrvaška in druge države z družbenimi vrenji za spremembe imajo skupni imenovalec in to je neučinkovito in neodgovorne ravnanja oblasti – biti avtokratski tiran ni nič bolje od mevžastega demokrata, saj oba delata škodo tistim, ki jih vodita – in državniki vodijo države, državo pa predstavljamo ljudje.

Pred nami so predlogi zakonov, ki bi naj spremenili zadeve na bolje: pokojninski (dosedanji ni edini – ne mečimo si peska v oči), zdravstveni, zakon o malem delu…bili so tudi takšni, ki niso bili sprejeti zaradi izkoriščanja pravice sklica referenduma – npr. zakon o javni RTV (kjer je na koncu o pravicah celotnega ljudstva odločala manjšina – medtem ko so si politiki obrisali roke odgovornosti).

PREDLOG: vlada ima mandat, narod želi rezultate. Podlago za spremembe predstavljajo sprejeti zakoni, kajti spremembe v glavah ljudi bodo vedno trajale dlje. Vsaka sprememba predstavlja negotovost ali bo res bolje, a če človek ne poizkusi, ne more vedet. In ne, ne zagovarjam brezglavega sprejemanja odločitev. Podpiram usklajevanje odločitev med socialnimi partnerji, podpiram demokratično soočanje mnenj tistih ZA in PROTI, podpiram javno obveščanje o dogajanju v zaključnih fazah sprejemanj. Vse ostalo je zgolj mencanje, nagajanje, zavajanje in izkoriščanje.

Če ste tako prepričani v svoj prav, argumentirano predstavite svoja stališča enkrat na javni RTV in tiskanih ter elektronskih medijih (vsi argumenti naenkrat). Nasprotujoči strani dovolite enako ob isti priložnosti – ne zapletajte se v razprave kaj bo, če bo, ko bo, ker vsaka poteza ima v končni fazi preveč neobvladljivih okoliščin in zatorej ne moremo za NIČ s 100% gotovostjo trditi kako bo.

Dajte predlog na glasovanje v parlament, kjer sedite ljudje plačani in odgovorni za sprejemanje državnih odločitev. V kolikor vam bo lažje, naj se vodijo javne evidence, kdo je volil za katero odločitev in te nato predstavljajte na naslednjih volitvah (kot rezultat dosedanjega dela, ki naj bo ZGOLJ PODLAGA za predloge v prihodnje – prihodnost se namreč prehitro pozabi ob novih volitvah).

Pravico do sklica referenduma omejimo do te mere, da finančno odgovornost zanjo nosijo sklicatelji (se pravi plača tisti, ki "izgubi") – če je predlog dejansko usklajen z deli družbe, ki predstavljajo večino, bo vsak predlog preživel referendum in verjamem, da bo hitro minilo vsakogar, da skliče referendum zgolj zato, ker želi pobalinsko prikazovati svoje stališče kot edino pravilno.

Ljudje nismo neumni in znamo presojati med argumenti. Če se jih predstavi v enem paketu jih z veseljem presojamo. Ne znova in znova pogrevat »jušne« debate, ter znova in znova dodajat novih »začimb«, ki na koncu tako spridijo celotno zadevo, da več nihče ne ve, kaj se je na začetku želelo »skuhati«.

Odpravite anomalije v sodnih dvoranah, kjer sojenja potekajo po abecednem vrstnem redu in odvetniki z izkoriščanjem demokratičnih pravic podaljšujejo procese v nedogled. Če se torej pišem npr. Žvunc in storim gromozanski gospodarski kriminal, obstaja verjetnost, da nikoli ne bom zanj v zglednem času obsojen – če sploh.

Prioriteta obravnav se naj določa glede na težo očitanega storjenega kaznivega dejanja. Sodišča naj vodijo sodniki, ki sprejemajo odločitve za čim hitrejše in pravično sprejemanje sodb – če to pomeni sojenje v odsotnosti obtoženega, ki na obravnavi tako ali tako zgolj sedi in gleda v zrak, potem naj bo tako. Pravico do pritožbe na razsodbo se bo tako ali tako vedno uporabila. Tako da prva obsodba čimprej, korektna in pustimo višjim organom, da odločajo o njeni upravičenosti.

Zgolj UČINOVITO delovanje, tako politike, kot državnih organov lahko povrne zaupanje vanje.

SEDAJ sprejmite zakone, ki bodo predstavljali okvir in podlago za zdrav in vzpodbuden gospodarski in družbeni razvoj – dejanska sprememba je nato na strani ljudstva in verjemite, želimo si sprememb. Ne silite nas na ulice, kajti to nikoli ne vodi v najboljšo rešitev situacije. In nehajte igrat komedij, dram, grozljivk in trilerjev – tega imamo iz Hollywooda dovolj.