torek, november 21, 2006

Obdavčitev, ljudje, denar in še kaj

Bliža se 1. december. Datum, ko se bo začelo popisovanje nepremičnin, kot podlaga za njihovo obdavčitev.
Poteza vlade, ki želi nekako zakrpati proračunsko luknjo in omiliti zadolženost, ki je vsako leto višja.

Vprašanja kdo bo preverjal resničnost posredovanih podatkov o kvadraturi nepremeničnin se ne bom loteval.

Zanima me bolj, v kakšni navezi je nastala ideja o takšni dodatni obdavčitvi ljudi, v isti sapi pa se govori, da se bo s tem izboljšalo splošno stanje v državi. Češ "bomo lahko več financirali v javno dobro".

Pa poglejmo mojo teorijo:
Zamislimo si mladega človeka, ki konča šolanje v naši državi in se pripravlja na samostojno življenje. Vsekakor ga najprej čaka borba na trgu dela, kjer je, vsaj v mojem okolju, več povpraševanja po nizko kvalificirani delovni sili, kot po visoko izobraženem kadru. Kje se tu vidi tehnološki in storitveni razvoj regije mi ni čisto jasno. Tako pristane naš mlad človek na Zavodu za zaposlovanje, kjer mu, če ima srečo, pomagajo pri iskanju prve zaposlitve. Prav tako se prijavi na Zavod za socialno varstvo od koder prejema nekaj tolarjev.
Bi človek rekel "do zdaj vse v mejah normale". In res je tako. Noben sistem ni popoln.

Sedaj pa se počasi začnejo pojavljati težave, ko ta isti človek želi počasi poiskati lastni dom in začne razmišljati o družini. Ko pregleda svoje finančno stanje in perspektivo finančne varnost za naslednje leto dni, mu takoj postane jasno, da tako hitro ne bo prišlo do samostojnega življenja.

Vsekakor brez zaposlitve ne gre. In če predpostavimo, da vsak nekoč dobi neko vrsto zaposlitve in nek "stalni" dotok prihodkov, se lahko lotimo naslednje težave.
Denarja je redko toliko, da si lahko človek privošči nakup stanovanja ali celo hiše. Tako vzame kredit za dobo odplačevanja recimo 20 let in postane ponosni lastnik nepremičnine. Mesečni zneski odplačevanja so veliki, tako da si kaj dosti drugega, če sploh kaj, ne more privoščiti.
Sedaj pa pride še država, ki mu obdavči nepremičnino, ki jo bo odplačeval še nadaljnjih 20 let. Halo!?! Že brez tega je težko narediti korak in kupiti stanovanje, dodatno obdavčevanje le tega pa samo še poslabšuje obstoječo situacijo. Če prištejemo še vse davke, ki jih dnevno, mesečno in letno plača državi v obliki DDV in dohodnine, + dodatno pokojninsko zavarovanje, + dodatno zdravstveno zavarovanje ostane človeku nič ali pa še to ne.

Potem se najde nekdo, ki postoka kako Slovencem grozi "izumrtje", saj se rodnost manjša. Že prikaz statističnih podatkov kaže na nerazumevanje kaj življenje je. Posredovanje podatkov, da vsaka ženska rodi v povprečju 1,5 otroka je primer za zbirko neumnosti. Kje pa je kdo videl, da se lahko rodi 0,5 otroka. Tu želim poudarit odnos, ki ga imajo nekateri do vprašanja dviganja rodnosti.
Nadalje se pojavijo ideje o plačljivem splavu. Kot argument se uporabi trik nepravičnosti, saj je sedaj potrebno plačati umetno oploditev, splava pa ne. Halo!?! Če je to dober razlog, pol pa ne vem kje živimo.

Problem je v ignoranci in na splošno v razmišljanju slovenske politike, ki še kako rada napihne kvazi dobre strani svojih odločitev, stranske učinke pa želi prikazati kot negodovanje manjšine, katerih interesi se morajo podrediti večini.


Kaj želim povedati:
  • Kako si kdo predstavlja, da bo zvišal rodnost, če bo uvedel plačilo splava in obvezno svetovanje pred dokončno odločitvijo za splav?
  • Kako bo dvignil željo po oblikovanju družine in večih otrok, če je obdavčeno že skoraj vse, prihodki pa se ne višajo temu primerno?
  • Kako kdo pričakuje, da se bodo delodajalci odločali za zaposlitev svežega, neizkušenega kadra, če država ukinja finačno pomoč pri prvo zaposljivi delovni sili?
  • Kako nekdo pričakuje, da se ljudje ne bodo zmrdovali, protestirali in demonstrirali, če jim nekdo želi prodati drek trdi pa da prodaja zlato?

Kdo ima tu koga za norca?

Rešitev:
  • Obdavči se naj nepremičnine s katerimi lastniki ustvarjajo dobiček. Se pravi vse nepremičnine, ki se nudijo v najem in nepremičnine katere niso namenjene zgolj in izključno bivalnim potrebam.
  • Obdavčijo se naj vozila, v smislu če ima družina s 3-emi člani več kot eno vozilo ima tudi denar za dodatni davek.
  • In naj se končno neha zavajanje, da po novi davčni uredbi plačajo bogati več kot revni. V številkah res, a gledano po količini imetja bolj ne kot ja.
  • Naj se razmišlja v smeri finančnih olajšav na področju spodbujanja razvoja okolju in človeku prijaznih tehnologij.
  • Naj se razmišlja o brezplačnih vrtcih.
  • Naj se razmišlja o večjem izkoreninjanju sive ekonomije in izkoriščanja sistema s strani spretnih posameznikov, kot pa da država to "odpravlja ali kompenzira" s "kaznovanjem" večine, ki tako ali tako nima veliko.
  • Naj se politiki začnejo zavedati, da je za nekoga 10.000 SIT ogromno (naj se politiki spustijo iz svojih več sto tisoč tolarjev vrednih plač, na nivo povprečne mesečne plače (pa ne samo v teoriji ampak tudi v praksi), pa bomo videli, če se jim bodo vsi njihovi finančni in davčni predlogi še zdeli tako smiselni).
  • In naj se končno zganejo tisti, ki so mnenja, da reševanje trenutne situacije ne kaže v pravo smer in imajo znanje potrebno za drugačne rešitve, da kandidirajo na vseh možnih volitvah in ponudijo ostalim širšo izbiro "upraviteljev" države, kot pa smo jo imeli do sedaj.
Vsekakor pa naj se začne več udejanjat kot pa samo razmišljat. :)