petek, junij 30, 2006

Toča, oblast in "mali" ljudje

Zadnje neurje, ki je zajelo SV Slovenijo je spet povzročilo veliko materialno škodo na kmetijskih površinah. Zgodba, ki se ponavlja iz leta v leto. Strokovnjaki trdijo, da bi lahko vsaj omejili, če že ne preprečili točo, ki je naredila večino škode tako v naravi kot na objektih.

Seveda je spet v igri vprašanje denarja, torej financiranja letala za boj proti toči. Vsakoletna pogajanja med pristojnimi ministrstvi in "borci zoper točo" :) se zdijo že prav absurdna. Dejstvo je namreč, da se vsako leto ponavljajo iste zgodbe in da narava ne čaka na odločitve pristojnih.

Tako je prišla odločitev o financiranju omenjenega letala prav na dan, ko se je iz neba vsula toča. Kakšna ironija. Kot dokaz, da je treba te stvari urediti prej in ne "pet pred dvanajsto". Seveda se pol človek še vpraša, zakaj bo denar zagotovljen šele čez 30 dni od dneva odločitve o financiranju. Birokracija pač.

Res ne vidim razloga, ki leto za letom povzroča (pre)pozno odločanje o obravnavani temi. Medtem, ko politiki odločajo, toča "malim" ljudem pobija pridelek. Nato seveda pridejo cenilci in se povrne škoda v financah. A verjamem, da bi bili pridelovalci veliko bolj zadovoljni, če bi lahko vzgojili pridelke do konca in ga prodali na trgu.
Vsekakor pomeni denar veliko, a menim, da se velika večina pridelovalcev odloča za svoj "poklic" zaradi veselja, ki ga gojijo do vzgoje česarkoli pač že. Denar, ki ga dobijo nato od države, ne more povrniti vsega truda, ki so ga vložili v svoje delo.

Torej, spet in spet ponavljam, naj država poskrbi za pogoje, da bodo ljudje lahko delali kar jim bo želja in da bodo pri tem tudi pravno in drugače zavarovani. Bolje preventiva kot kurativa.

sobota, junij 24, 2006

Predpisi, posameznik, pravica, krivica, odgovornost...abortus

V današnjem časniku Večer sem zasledil članek o predvidenih ukrepih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za zmanjšanje števila odločitev o prekinitvi nezaželjenih nosečnosti.

Že sama misel o predpisovanju kaj mora noseča ženska narediti preden se odloči za splav se mi ni zdela korektna. Ko sem pa zasledil še argumente vpletenih strani (cerkev, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) pa sem se odločil tukaj, sedaj povedati svoje mnenje.

Prvič: komentar na (sicer iz koncepta vzeto) izjavo kardinala Rodeta: "ginekologija uniči več življenj kot ceste". Kakšna primerjava pa je to? Zasluge ginekologije pri zdravljenju spolnih težav so neprecenljive in že iz tega razloga ni upravičena taka oznaka s strani kardinala. Sem prepričan, da bi se g. Rode zgrozil ob trditvi, da "religija naredi več škode kot koristi". Kar po mojem drži. :) Se držim nekje slišane "resnice", da "vera ljudi združuje, religija pa ločuje". Torej previdno pri svojih izjavah (sploh če si javno znana osebnost).

Drugič: predlagatelji sprememb (oz. dopolnil kot to sami imenujejo) zakona, trdijo, da se bo ženskam lažje odločit katero pot izbrati, ko bodo imele na razpolago več informacij o tem kako, s čigavo pomočjo in s kakšnimi sredstvi lahko vzgoji otroka.
No ja, jaz verjamem v zdravo pamet žensk, ki si vsaj malo želijo otrok, da same poiščejo omenjene informacije in zato ne potrebujejo zakonske prisile. Ker to kar se pripravlja je prisila.

Verjamem, da ženskam, ki se odločijo za splav, v 99% ni lahko in pogovor izključno z namenom preprečiti splav ni prava rešitev za takšne situacije. V bistvu se v samem besedilu članka zasledi paradoks, da se pomaga ženskam pri "ohranitvi življenja", ki je posledica nezaželene nosečnost!?!? Nezaželeno je nezaželeno, pa naj se sliši še tako kruto. Resnica je ponavadi streznujoča in prisilno spreminjanje mnenja ljudi je napaka.

Se strinjam s tistimi, ki jih skrbi vedno nižja starostna stopnja deklet, ki se znajdejo v situacijah nezaželjenih nosečnosti. Bi rad videl psihologa in socialno delavko, ki bo mirnega srca "prepričevala" 16-letno (ali še mlajšo) dekle, kaj vse ji država nudi in kakšne opcije preživetja (posvojitev...o tem malo kasneje) ima njen otrok. To ni rešitev. Se strinjam, da do takih situacij prihaja zaradi prenizke ozaveščenosti mladih glede posledic seksa brez kontracepcije. Sem prepričan, da večina več ve o spolnih boleznih kot pa se zavedajo odgovornosti, ki jih s sabo prinese nosečnost in posledično starševstvo. Zdrav spolni partner še ne obvaruje pred vsemi posledicami nepremišljene spolnosti. Zato je potrebno tu narediti korak naprej v širši javni kampanji, ki bo ozaveščalo vse (mlade in malo manj mlade) o omenjenih odgovornostih.
Prav tako si ne znam predstavljat kdo si bo "upal" prepričati nosečnico, da naj obdrži otroka, ko pa se je razšla z očetom otroka in ji tako "grozi" vloga samohranilke. Otrok namreč potrebuje oba starša za normalen razvoj.

Najbolj sporen pa se mi zdi argument predlagateljev, da se bo mogoče katera od nosečnic le odločila za rojstvo na podlagi možnosti, ki jih nudi sistem na področju posvojitev otrok. In prav TU se kaže tudi neodgovornosti SISTEMA, ki s takimi potezami ne pripomore k večji ozaveščenosti odgovornosti, ki jih s seboj prinese nosečnost. Pa saj nismo na prašičji farmi (je potreben tak primer, ker drugače očitno ni efekta). Ljudje smo ja racionalna in (baje) odgovorna bitja, ki se (tudi baje) zavedamo svojih dejanj in se zavedamo njihovih posledic (no še enkrat baje). Roditi otroka in ga dati v posvojitev le zaradi tega ker je to možno, je zame nepojmljivo.

Sistem naj nudi to možnost vsem tistim, ki zaradi OSEBNIH prepričanj ne želijo opraviti splava, rodijo otroka, in ga, za njegovo dobro, raje dajo v posvojitev.

Prepričan sem, da je rojstvo lastnega otroka eno večjih (če ne največje) daril življenja ki ga živimo. A prav tako sem prepričan, da je osebna zrelost staršev nujno potrebna za zdrav razvoj osebnosti otroka. Ni dovolj le nudenje materialnih dobrin, da otrok odraste v odgovornega in "stabilnega" človeka. Potrebna je tudi človeška nota, ki pa jo lahko nudi le starš, ki se zavestno, z veseljem in z zavedanjem posledic (vseh tako ne moremo predvidet) odloči za otroka (ali večih :)).

Država naj ne predpisuje predlaganih sprememb, ampak naj raje poskrbi za pravno in socialno varnost vseh, ki se odločajo za starševstvo. Naj se poskrbi, da ženske ne bodo diskriminirane ob razgovorih za zaposlitev na podlagi njihove želje po otrocih (predpisi ki to zapovedujejo so že v veljavi, le nadzor izvajanja je katastrofalen). Naj se poskrbi, da bo gospodarstvo nudilo stabilno obliko zaposlovanja, ki dolgoročno zagotavlja finančno varnost.
To so naloga države in oblasti ne pa predpisovanje postopkov, ki posegajo (pa naj še kdo reče da ne) v svobodno odločitev o prekinitvi nosečnosti.

Za konec pa še misel:
Izpolnjevati je potrebno želje in potrebe ljudi, ne zgolj njihove "pravice". Kdor začne s "pravico", hitro konča s "krivico".