četrtek, november 30, 2006

Strojanovi: scenarij kaj bi bilo, če bi...

Veliko je slišati neogodovanja glede reagiranja policije ob nastalih situacijah, ki se navezujejo z družino Strojan. In vse negodovanje izhaja iz ene točke in to je preselitev družine Strojan iz Ambrusa v Postojno. Omenja se pravica bivanja na ozemlju, ki ga imaš v lasti, omenja se zaščita pred množico, ki ti želi hudo, omenja se spoštovanje človekovih pravic in zakonskih ter ustavnih pravic.

Sedaj pa realno poglejmo kaj bi se lahko zgodilo v kolikor bi policija reagirala drugače.

Dejstvo je, da Ambrušani ne verjamejo več policiji in zagotovilom, da ob kršitvi zakona posredujejo. Mogoče celo posredujejo a v skladu z zakoni, ki omejujejo nadaljnje sankcioniranje. Torej je problem v zakonih in ne policiji.
Nadalje bi nastalo več škode, če bi se "s silo" zaščitilo Strojanove kot pa je škode z njihovo premestitvijo. Verjamem namreč, da če se zbere množica več sto ljudi in so odločeni nekaj ukrenit, da ne gre za trenutni preblisk skupine posameznikov, ki nimajo kaj boljšega za počet. Verjamem da gre za bes, ki se je nabral skozi čas, ko so strpno opazovali dogajanje okoli sebe in verjeli, da bo pravna država poskrbela za rešitev situacije.
Vse ima svojo mejo in tako je bilo tudi s potrpljenjem Ambrušanov. Verjamem, da so bili odločeni, da odstranijo Strojanove na tak ali drugačen način. V taki množici ni namreč potrebno dosti, da se bes sprosti v obliki nasilnih izbruhov.

Verjamem, da bi krajšo potegnili Strojanovi. Verjetno bi jih precej pristalo v bolnišnici kakšen tudi na pokopališču. In kaj bi nastalo takrat?
Prepričan sem, da bi se vsi zgražali, kako je lahko prišlo do tega. Kaj je delala policija, da ni tega preprečila?
In kar je najhujše - začela bi se gonja za Romi katerih po mnenju množice pravna država ne kaznuje dovolj za njihove prekrške. Ustvaril bi se občutek, da je treba in da lahko ljudje vzamejo pravico v svoje roke in sodijo sami kdo je krivec in kdo žrtev. Prepričan sem, da Romi ne bi stali križem rok in bi se začelo vsestransko pobijanje. Sem poskušal najti drug izraz ampak kar je res je res. Bilo bi enostavno - pobijanje!

In ali je to prav? Seveda NE. Ampak ali je policija v svojih takratnih ukrepih zmanjšala verjetnost takšnega scenarija. Po mojem mnenju nedvomno.

Pri vseh situacijah ne gre vedno samo za človekove pravice, ki so zapisane v zakonih. Včasih je potrebno reagirati situaciji primerno. Vsekakor pa vedno v interesu izogiba večjih konfliktov.
Ne vsedajmo se zgolj na besede zapisane v zakonih. Potrebno je upoštevati tudi človeški faktor.

Potrebno je tudi pogledati ali je država storila vse, da se spišejo zakoni, ki jasno določajo pravične kazni za prestopnike zakona. Ali je poskrbela, da se sankcionira vse, v razumnem roku, ne glede na raso, spol, etnično pripadnost, starost?

Očitno ne. Kajti če bi, verjamem, da sedaj ne bi imeli problemov po celi Sloveniji, ko se ena za drugo postavljajo vaške straže. Kot v srednjem veku. Kje je tu zaščita s strani pravne države. Očitno je ni. Ali pa je takšna, da ji ljudje ne zaupajo.

Absurd absurdov je bila reakcija občanov, ki so ustavili in preverili policijski kordon, ki se je peljal na splošno policijsko usposabljanje, češ "da slučajno ne vozijo Strojanovih."

Ljudstvo ne verjame v zakone, še slabše, ljudstvo več ne verjame policiji.

To ni dobro in hitro bo treba poiskati primerno rešitev za nastalo situacijo.

Kakšno? Primer:

  • sprejeti zakon, ki omogoča odvzem državljanstva in izgon iz države vsem povratnikom h kriminalnim dejanjem, ki to storijo recimo več kot 5x (govorim na pamet, saj verjamem, da ima vsak svojo številko v mislih);
  • razmisliti o primernosti kazni; zapor ali denarna kazen ni vedno najboljša rešitev (če je sploh); naj se uvede kot "kazen" obvezno delo v okolju, ki se navezuje na posledice protipravnih dejanj; Primer: alkohol za volanom: delo z ljudmi, ki so nekoč preživeli posledice prometne nesreče, kateri je botroval alkohol; Vsekakor večji poudarek na ozaveščanju posledic posameznikovih dejanj, saj menim, da bi to marsikomu dalo misliti;
Ta dva primera sem navedel zgolj kot prikaz kako preprostemu človeku "padejo" na misel rešitve problemov, strokovnjaki pa "ne morejo" priti do istih zaključkov.

Piramida, kvaliteta programa...

V zadnji oddaji Piramida, se je zgodilo, kar se mi je že od vsega začetka oddaje dozdevalo da se bo, popolna polomija namreč. Tematika pogovora so bili Romi, in verjamem, da je bil namen dober, torej predstaviti Rome v luči, kakršni večina (verjetno) je. A zgodilo se je prav nasprotno. Na že tako goreč ogenj nestrpnosti se je dolilo toliko "olja", da je nastal pravi "napalm". Posledice bodo nedvomno vidne, prej kot slej.

Zakaj je prišlo do tega?
  1. Ker se v takšne vrste oddajo, ob takšni situaciji kot je trenutna, ne more in ne sme uvrščati tako nedorečenih tematik. Razvije se namreč cela kolobocija, ki ne pripomore k rešitvi situacije. Prej nasprotno.
  2. V oddajo se ne vabi ljudi, ki ne spoštujejo drugačnih od sebe, izražajo nestrpnost, povrhu vsega pa so še javna osebnost, katere beseda se marsikomu "vsede" kot resnica.
  3. Oddaja se ne vodi kot se vodi ta. Žal je gospodična Žnidarič nedorasla gostom "kalibra" g. Jelinčič.

Odgovorni so vsi, ki imajo kakšno besedo pri izbiri programa, vsebine oddaje in gostov, ki jih povabijo. Prelaganje odgovornosti na ramena drugih je nesmiselno.

V tej točki bi se vprašal, kje je tukaj izboljšanje kvalitete televizijskega programa, ki nam jo je obljubljala vlada, ko smo se na referendumu odločali o spremembi zakona o RTVS?


Že sama uvrstitev takšne vrste oddaje v najbolj gledan termin, je zame neokusna in neprimerna. Če pogledamo sam koncept oddaje je njen namen izključno večanje gledanosti za vsako ceno. Téme oddaje so zanimive, a način debatiranja je vse prej kot okusen. Repliciranje v smislu takojšnje prekinitve govora govornika v mojih očeh ne pušča primerno sliko kako v vsakdanjem življenju komunicirati. Ali to ne pušča vtisa, da je primerno vsakomur "skakati v besedo" in mu tako onemogočiti, da pove kar misli? Ali je to strpen način pogovora? Seveda ni.

Vse kar se bo zgodilo sedaj, ne more odpraviti škode, ki se je povzročila z zadnjo oddajo. Škodo, ki bo potisnila Rome še dlje od željene sprejetosti s strani drugih ljudi. Škodo, ki bo povzročila še več nestrpnosti, in ki bo v podzavesti dala vedeti, da tudi politika (vsaj del) stoji za tem, da se Romom "pokaže kam spadajo".

Prekleto bi se morali zamisliti ljudje, ki sestavljajo program nacionalne televizije, ki nosi simbol verodostojnosti in objektivnega poročanja. S takšnimi oddajami se ta simbol izgublja. Pridružuje se vsem tistim televizijam, ki skrbijo prej za dobiček in večjo gledanost, kot pa za resnično kvaliteto programa.