V zadnjem letu sem zasledil 3 kongrese večjih strank v slovenskem prostoru. V začetku aprila nekdanja ZLSD sedaj le še SD. Pred kratkim LDS-ov in nazadnje še NSi.
Komentar na vsakega posebej:
(ZL)SD: Novi-stari predsednik, katerega vizija ostaja prihodnostno naravnana in uživa v stranki delno podporo, kar se kaže tudi v občasnih ločenih mnenjih o aktualnih političnih temah. Sprememba imena stranke in nekoliko pomlajeno vodstvo je mogoče začetek rojevanja stranke, ki bo v prihodnje posegala samostojno v sam politični vrh. Mogoče zato, ker bo treba predstaviti še konkreten program, ki bo zajemal vsa področja vodenja države. Okostenelost starih navez z nekdanjimi komunisti se počasi krha in že se kažejo nove poteze, novi obrazi....seveda ob spremljanju "neminljivih", kot je g. Potrč.
LDS: Po lanskoletnem lapsusu na državnih volitvah in zmedenem kongresu konec leta, so končno malo prišli k sebi in na tron postavili g. Kacina, ki trenutno premore pravo mero profesionalnosti in pikrosti potrebne za opozicijsko stranko. Trdo, načelno vztrajanje pri svojem prav nekoliko spominja na g. Janšo, a saj sta skupaj rastla v političnih vodah, tako da to niti ni presenetljivo. Le na drugačnih bregovih sta. Ohranjanje g. Ropa na čelu poslanske skupine se zdi zanimiva poteza, koliko bo pa naveza Rop-Kacin prinesli k moči in ugledu LDS pa bomo videli.
NSi: Ja nekateri pač ne vidijo, da je treba včasih iti na nož, da se stvari obrnejo na bolje. Tako g. Peterle ni kandidiral, g. Bajuk pa tako "ni" imel težkega dela s svojim edinim protikandidatom. Čeprav bi se g. Bajuk moral malo zamislit nad rezultatom, ki je kazal na neodobravanje njegovega dosedanjega načina vodenja stranke. Koliko bo pa temu tako, pa bo pokazal čas.
Suma sumarum:
Velikih premikov ni bilo. Mogoče izstopa LDS, a tam je res bilo potrebno nekaj narediti. Stranke ostajajo "iste" kot prej. Po 14 letih samostojnosti imamo še vedno v večini iste obraze na vrhovih. Upajmo, da mlada generacija ne bo več dolgo čakala na svojo priložnost. Priložnost si mora vsak sam ustvarit - tako da - veselo na delo.
Komentar na vsakega posebej:
(ZL)SD: Novi-stari predsednik, katerega vizija ostaja prihodnostno naravnana in uživa v stranki delno podporo, kar se kaže tudi v občasnih ločenih mnenjih o aktualnih političnih temah. Sprememba imena stranke in nekoliko pomlajeno vodstvo je mogoče začetek rojevanja stranke, ki bo v prihodnje posegala samostojno v sam politični vrh. Mogoče zato, ker bo treba predstaviti še konkreten program, ki bo zajemal vsa področja vodenja države. Okostenelost starih navez z nekdanjimi komunisti se počasi krha in že se kažejo nove poteze, novi obrazi....seveda ob spremljanju "neminljivih", kot je g. Potrč.
LDS: Po lanskoletnem lapsusu na državnih volitvah in zmedenem kongresu konec leta, so končno malo prišli k sebi in na tron postavili g. Kacina, ki trenutno premore pravo mero profesionalnosti in pikrosti potrebne za opozicijsko stranko. Trdo, načelno vztrajanje pri svojem prav nekoliko spominja na g. Janšo, a saj sta skupaj rastla v političnih vodah, tako da to niti ni presenetljivo. Le na drugačnih bregovih sta. Ohranjanje g. Ropa na čelu poslanske skupine se zdi zanimiva poteza, koliko bo pa naveza Rop-Kacin prinesli k moči in ugledu LDS pa bomo videli.
NSi: Ja nekateri pač ne vidijo, da je treba včasih iti na nož, da se stvari obrnejo na bolje. Tako g. Peterle ni kandidiral, g. Bajuk pa tako "ni" imel težkega dela s svojim edinim protikandidatom. Čeprav bi se g. Bajuk moral malo zamislit nad rezultatom, ki je kazal na neodobravanje njegovega dosedanjega načina vodenja stranke. Koliko bo pa temu tako, pa bo pokazal čas.
Suma sumarum:
Velikih premikov ni bilo. Mogoče izstopa LDS, a tam je res bilo potrebno nekaj narediti. Stranke ostajajo "iste" kot prej. Po 14 letih samostojnosti imamo še vedno v večini iste obraze na vrhovih. Upajmo, da mlada generacija ne bo več dolgo čakala na svojo priložnost. Priložnost si mora vsak sam ustvarit - tako da - veselo na delo.
