Pri iskanju družbeno-politične ureditve, ki bo vodila iz trenutnega stanja, človeku ni treba negirati zdravih osnov obstoječega sistema. Skozi zgodovino časa, je človeštvo namreč iskalo vedno boljše rešitve za dobro življenja vseh, tako da osnove so, vprašanje je ali je človek pripravljen zanje.
Vsak sistem ali ureditev se da prikrojiti peščici, ki sčasoma obvladuje večino – kar se je zgodilo z »demokratičnim« kapitalizmom.
Kapitalizem kot tak ima tudi dobre lastnosti, kot na primer politiko »odprtega trga«, kjer se ponudba prilagaja povpraševanju. Trenutni sistem je to razmerje obrnil (torej ponudba kroji povpraševanje) – zato imamo kopico luksuznih izdelkov, ki gredo v nič, ker večina nima potrebe po njih (ali si jih ne more privoščiti), hkrati pa imamo pomanjkanje osnovnih dobrin po primernih cenah, ki jih posameznik potrebuje za dostojno življenje. Ljudje tako, da bi potešili »potrebo« po več in boljšem, gredo sčasoma »čez trupla«. Hkrati posameznik izgublja pregled nad dejanskimi potrebami, saj verjame v potrebe, ki jih ustvarjajo ponudniki (beri: brez tega izdelka ti ne bo šlo dobro).
Zato še enkrat poudarjam, sistemi so v osnovi dobro zastavljeni, ljudje smo tisti, ki jih pokvarimo do neprepoznavnosti.
Urediti lastni koncept potreb in želja, je to kar v osnovi potrebuje človeštvo. Ko bo prevladalo razumevanje, da na svetu nismo za to, da egoistično kopičimo materialne dobrine, ki jih za dejansko preživetje ne potrebujemo, bo trenutek za nov začetek. Ko bo prevladalo razumevanje, da za lastno dobro poskrbiš zgolj z dejanji, ki ustvarjajo splošno dobro, bo čas za nov začetek.
Zgolj želja po "pravičnejši" razdelitvi dobrin, brez zdravega razumevanja potreb, ne bo vodila v boljši jutri.
Tako da ohranimo zdrave temelje iz izkušenj preteklih generacij in začnimo graditi na sebi in svojih pogledih na svet.
