ponedeljek, junij 25, 2007

LDS, SD, levica in politika na splošno

Veliko se je zgodilo v političnem prostoru od mojega zadnjega prispevka. Zato bom kar direktno zagrizel v srž teme, ki jo želim tu deliti z drugimi. Po vseh eskapadah, ki jih je doživela nekoč najmočnejša politična stranka LDS, izgleda, da so končno našli svež obraz za nehvaležno mesto rešitelja ali bolje rečeno rešiteljice trenutne politične situacije v LDS. Situacijo s kandidatko in najverjetneje tudi naslednjo predsednico LDS, gospo Kresalovo, bi lahko primerjali s situacijo pred več kot 10 leti, ko je tedanja ZLSD iskala nov svež obraz, ki bi popeljal stranko stran od prepričanja ljudi da gre (zgolj) za naslednike komunistov. Takrat je to vlogo prevzel Borut Pahor, ki so ga nekateri med njegovim dolgoletnim vodenjem stranke želeli dobesedno odrezati, a jim to na srečo ni uspelo.
Zakaj na srečo? Ker imamo sedaj vsaj enega verodostojnega politika na levici, ki nosi s seboj takó upanje v spremembo v življenju vseh te države kot tudi karizmo, ki ji ljudje sledijo. Njegove poteze okoli morebitnega kandidiranja za predsednika države so samo okrepile tako njegov osebni kot tudi položaj stranke kateri predseduje - SD. Kot Feniks se je dvignil iz pepela premagane levice, ki kar ni mogla najti prave formule za funkcioniranje v novi politični vlogi. Tako imamo sedaj resno priložnost, da damo poleg SDS in nekdanje LDS tudi možnost SD-jevcem. Zakaj pa ne?
S svojimi jasnimi težnjami k socialni pravičnosti v državi, kot tudi pripravljenosti k sodelovanju z vsemi političnimi opcijami, kaže na zrelost te stranke tako v zavedanju, da jih volijo ljudje in niso sami sebi namen, kot tudi, da je za uspešno vodenje države potrebno najti skupni jezik z vsemi političnimi akterji, ki imajo moč in vpliv tisti trenutek. Kaj bodo prinesle parlamentarne volitve bomo videli.
Podobno formulo sedaj preizkuša LDS. Ali se bo gospa Kresalova obdržala tako dolgo kot Pahor bo pokazal čas, a iz srca si želim da bi. Menim namreč, da je resnično nastopil čas, da se obrazi politikov, ki jih spremljamo že več kot desetletje in pol, nadomestijo z novimi, ki ne bodo nujno replikanti starih. Tako se kaže upanje v Lahovniku, Pahorju (čeprav je na sceni že dolgo mislim, da je sedaj res prišel njegov čas), sedaj v Kresalovi (če se bo obdržala), potem pa mi na državnem nivoju že kar zmanjka imen in obrazov, ki si po mojem mnenju zaslužijo pozornost, kot tisti, ki so tako strokovno podkovani, kot osebnostno zreli za opravljanje funkcij visokih politikov.

Vse preveč se je iz lokalnega okolja pretežko prebiti na državno raven. Ljudje ne verjamejo več politiki zato volijo tiste, za katere vedo koliko dobrega in slabega jim bodo prinesli. Vedno je bolje izbrati že znano kombinacijo kot ustreliti "na slepo" dati nekomu priložnost in ga nato trpeti 4 leta kot nesposobnega adolescenta, ki ne ve kaj in kako v politiki.
A vseeno bo nekoč potrebno prestopiti meje prepričanja da samo "stari mački" nosijo s seboj dovolj znanja. Novi obrazi, z novimi odnosi in idejami, to je to kar manjka slovenski politiki.
A vse to ne bo moglo nastopiti prej kot pa bodo ljudje pripravljeni na spremembe.