Na današnji izredni seji DZ RS (ki še traja) je bilo spet slišati že tolikokrat predstavljena stališča podpornikov in nasprotnikov odločitve o napotitvi slovenskih inštruktorjev v Irak.
Veliko je bilo govora o izpolnjevanju dolžnosti iz članstva v organizaciji NATO. Bilo je govora o širjenju demokracije in miru po svetu. Bilo je govora o mirovni in ne vojaški misiji slovenskih vojakov (pardon inštruktorjev). Poslancev so bile polna usta takšnih in drugačnih besed, ki pa, kot je ugotovil poslanec NSi g. Horvat, na koncu te seje ne bodo spremenile stališča koalicije ali opozicije. Gre spet za eno izmed vrst kazanja mišic aktualne politike. Se strinjam, da je treba opozarjati o domnevno nepravilnih odločitvah vlade, a se mi zdi, da je tokrat v igri še večji poudarek zaradi volilnega leta (lokalne volitve).
Kakorkoli.....osebno sem bolj naklonjen tistim, ki so proti napotitvi slovenskih vojakov v Irak. Kakorkoli pogledamo je to vojaška misija in ne mirovna. Če bi vladal v Iraku mir in bi tja poslali inštruktorje bi mogoče (pogojno) lahko govorili o mirovni misiji. Vsaka vojaška prisotnost katerekoli države v vojnih razmerah pa je vojaška misiji (vsekakor z namenom vzpostavitve miru). Jezi me, da se cilj te misije enači z naravo misije. To sta dve različni stvari. Absurd je trditi, da lahko vojska kadarkoli deluje v mirovni misiji. Takih misij ni.
Govorilo se je o končanju vojnih operacij že v mesecu juniju leta 2004. Uradno to drži, saj si Amerika ne more privoščiti uradnega stališča, da ne obvladuje stanja v Iraku. Glede na dejstvo, da so v Iraku prisotni že 3-je leto, pa realno stanje kaže prav na to. In vsak ki meni, da v Iraku vladajo sprejemljive razmere naj samo pobrska po spletu ali bere manjše (in vedno redkejše) članke o žrtvah v Iraku. Če izgubljanje življenj tako na eni kot drugi strani ni vojna pol ne vem kaj je. Ali mora biti, za etiketo vojne, prisotno veliko število vojakov vključenih v bojne operacije. Veliko število vojakov v Iraku imamo. In verjamem, da niso tam na počitnicah.
Dalje je poudarjanje mirovne misije in število inštruktorjev argument, ki ne pomiri strahu pred povečanjem ogroženosti Slovenije kot države, ki sodeluje v vojaški stabilizaciji razmer v Iraku. Nihče ne more z gotovostjo trditi, da teroristi ločujejo med mirovnimi in vojaškimi misijami. Vsak, ki se v njihovi državi nahaja z orožjem je za njih sovražnik in pika. Ni tu obzira do dobronamernosti naših vojakov. Tako da so besede obrambnega ministra g.Erjavca, da se stopnja ogroženosti Slovenije ne bo povečala, čisto zavajanje javnosti. Stališče g. Erjavca je tudi nasprotno tej ki jo je izrekel v Gornji Radgoni na vojaškem sejmu, ko je dejal, da dokler bo on minister slovenski vojaki ne bodo šli v Irak.
V glavnem suma sumarum - izredna seja je farsa, ker se stališča nobene strani ne bodo spremenile. Varno vrnitev želim tistim, ki odhajajo v Irak in nemiren spanec tistim, ki so sprejeli takšno politično odločitev.
Veliko je bilo govora o izpolnjevanju dolžnosti iz članstva v organizaciji NATO. Bilo je govora o širjenju demokracije in miru po svetu. Bilo je govora o mirovni in ne vojaški misiji slovenskih vojakov (pardon inštruktorjev). Poslancev so bile polna usta takšnih in drugačnih besed, ki pa, kot je ugotovil poslanec NSi g. Horvat, na koncu te seje ne bodo spremenile stališča koalicije ali opozicije. Gre spet za eno izmed vrst kazanja mišic aktualne politike. Se strinjam, da je treba opozarjati o domnevno nepravilnih odločitvah vlade, a se mi zdi, da je tokrat v igri še večji poudarek zaradi volilnega leta (lokalne volitve).
Kakorkoli.....osebno sem bolj naklonjen tistim, ki so proti napotitvi slovenskih vojakov v Irak. Kakorkoli pogledamo je to vojaška misija in ne mirovna. Če bi vladal v Iraku mir in bi tja poslali inštruktorje bi mogoče (pogojno) lahko govorili o mirovni misiji. Vsaka vojaška prisotnost katerekoli države v vojnih razmerah pa je vojaška misiji (vsekakor z namenom vzpostavitve miru). Jezi me, da se cilj te misije enači z naravo misije. To sta dve različni stvari. Absurd je trditi, da lahko vojska kadarkoli deluje v mirovni misiji. Takih misij ni.
Govorilo se je o končanju vojnih operacij že v mesecu juniju leta 2004. Uradno to drži, saj si Amerika ne more privoščiti uradnega stališča, da ne obvladuje stanja v Iraku. Glede na dejstvo, da so v Iraku prisotni že 3-je leto, pa realno stanje kaže prav na to. In vsak ki meni, da v Iraku vladajo sprejemljive razmere naj samo pobrska po spletu ali bere manjše (in vedno redkejše) članke o žrtvah v Iraku. Če izgubljanje življenj tako na eni kot drugi strani ni vojna pol ne vem kaj je. Ali mora biti, za etiketo vojne, prisotno veliko število vojakov vključenih v bojne operacije. Veliko število vojakov v Iraku imamo. In verjamem, da niso tam na počitnicah.
Dalje je poudarjanje mirovne misije in število inštruktorjev argument, ki ne pomiri strahu pred povečanjem ogroženosti Slovenije kot države, ki sodeluje v vojaški stabilizaciji razmer v Iraku. Nihče ne more z gotovostjo trditi, da teroristi ločujejo med mirovnimi in vojaškimi misijami. Vsak, ki se v njihovi državi nahaja z orožjem je za njih sovražnik in pika. Ni tu obzira do dobronamernosti naših vojakov. Tako da so besede obrambnega ministra g.Erjavca, da se stopnja ogroženosti Slovenije ne bo povečala, čisto zavajanje javnosti. Stališče g. Erjavca je tudi nasprotno tej ki jo je izrekel v Gornji Radgoni na vojaškem sejmu, ko je dejal, da dokler bo on minister slovenski vojaki ne bodo šli v Irak.
V glavnem suma sumarum - izredna seja je farsa, ker se stališča nobene strani ne bodo spremenile. Varno vrnitev želim tistim, ki odhajajo v Irak in nemiren spanec tistim, ki so sprejeli takšno politično odločitev.
