četrtek, december 29, 2005

Kadrovanje v "državnih" podjetjih

V današnjem Večeru je objavljen povzetek tiskovne konference g. Pahorja in g. Potrča. Bom kratek, ker ni kaj posebej za komentirat. Glede očitkov o političnem kadrovanju v podjetjih, ki so v večinski lasti države, pa je treba nekaj dodat.

Namesto, da bi bila vlada "pametno" tiho je njen tiskovni predstavnik (g. Hajdinjak) demantiral te očitke s pojasnilom, da so se menjave na vodilnih mestih "državnih" podjetij izvršile v skladu z veljavno zakonodajo. Hmmm...tipično politično dejanje. Če kaj diši po političnosti se sklicuj na zakon, ki je pisan za vse enako. Je pa treba upoštevat, da lahko ljudje s vplivom v državi izkoristijo vsak zakon v svojo korist. Zato je opiranje na takšne izgovore bolj jalovo.
Dragi poslanci ne nas imeti za norce in aroganco si čimprej izbijte iz glave, ker je le-ta odnesla prejšnjo in lahko tudi sedanjo vlado.

petek, december 23, 2005

Desus - stranka brez hrbtenice

Ob spremljanju potez koalicijskih strank znotraj slovenske vlade, mi vedno gre hkrati na smeh in na jok. Najbolj mi popestrijo dan poteze stranke upokojencev. Kot najmanjša vladna stranka ima v bistvu privileg biti v vladi in tako se tudi obnaša. Zavedajoč se svoje nemoči v vlogi opozicijske stranke, se kot vladna stranka podreja željam "močnejših" koalicijskih partnerjev. Podpirajo tudi predloge zakonov, odločitve in načrte za prihodnost s katerimi se ne strinjajo. In povrhu vsega to tudi javno povedo.

Primer: predlog zakona o izbrisanih: "...zakon bodo podrli, a ne zato ker se z njim strinjajo ampak ker je edini in ker ne želijo, da jim v koaliciji očitajo, da ne podprejo vladnega predloga." To so besede g. Žnidaršiča, vodje poslanske skupine Desus (Večer, 23.12.2005 str.4). A ne bi bilo bolje, če bi odkrito, s svojim glasom proti, izrazili svoje poglede na omenjeno zadevo, ne pa da naknadno preko medijev razlagajo svoje stališče?

Dalje so pri oblikovanju zakona o vojnih grobiščih vložili svoje predloge, a očitno stvar ni zrela za dokončno oblikovanje in je zastala. Kljub "grožnjam" Desusa, da bodo izstopili iz koalicije, če bodo kršeni dogovori v koalicijski pogodbi, po besedah g. Žnidaršiča Desus ne bo izstopil iz koalicije, četudi bo sprejet zakon, ki bi "brutalno kršil koalicijski dogovor". Bodite načelni in ne grozite, če nečesa ne boste izpeljali. In nato še pričakujete, da vas bodo v koaliciji sprejeli kot sogovornika, na katerega se je možno zanest. Jaz vas že ne bi.

Nasplošno gledano, v Desusu ne želijo povzročiti, da bi kdorkoli dobil občutek, da so v koaliciji zaradi lastnih koristi in zato "podprejo tudi tisto s čimer se ne strinjajo in je v korist drugih strank"!?!?!?!?!?! Jaz sem pa mislil, da so vsi poslanci v parlamentu zaradi zagotavljanja koristi vseh državljanov in državljank Republike Slovenije (naivnež jaz). Ne samo da v Desusu ne zagovarjajo stališč zaradi katerih so prejeli glasove volilcev, temveč celo podpirajo ukrepe, ki nosijo posredno korist posameznim strankam. Če je to stranka, ki si zasluži soodločat o usodi države naj me strela ta trenutek zadene.

Da pa je mera polna, skrbi stališče g. Žnidaršiča glede višine poslanskih plač. Po njegovem mnenju, bo predvideno znižanje poslanskih plač vplivalo na kvaliteto kandidatov na parlamentarnih volitvah, kar bo povzročilo nižjo strokovnost in slabše zakone.
No g. Žnidaršič brez strahu. Verjemite, da še obstajajo ljudje, ki se za mesto poslanca ne odločajo na podlagi poslanske plače, temveč zaradi iskrene želje po delanju za dobro vseh. Če bo znižanje plač "odplaknilo" karieriste, ki gledajo na poslanske stolčke skozi prizmo denarja, si želim, da bi se to zgodilo čimprej. Kajti z ljudmi, ki zagovarjajo vaša, zgoraj predstavljena stališča, se državi ne obeta svetla prihodnost.

četrtek, december 22, 2005

Preiskovalna komisija za pregled poslovanja KAD in SOD

Zgodba okoli ustanavljanja preiskovalne komisije, ki bi preverila poslovanje KAD-a in SOD-a se vleče že nekaj časa. Najprej je vlada osmešila opozicijo, ko jo je prehitela s pobudo o ustanovitvi te komisije. Nato se je začelo zapletati zaradi obsega preiskovanih poslov. Medtem ko je opozicija želela preveriti le prodajo Mercatorja, je vlada želela pregledati vse posle. V bistvu nič spornega ne iz ene ne z druge strani, a iskanje kompromisnih rešitev ni vrlina sedanje slovenske politike.

Toliko koliko ne razumem vlade, da ne "popusti" in pregleda najprej zadeve Mercator in se nato spusti v pregled ostalih poslov, ne razumem opozicije, ki ne želi sodelovati v preiskovalni komisiji če ta ne bo prednostno obravnavala Mercatorja in ne bo komisiji predsedoval nekdo iz opozicije. Kot otroci v peskovniku (z vsem spoštovanjem do naše mladine).
V politiki je pač tako, da vsak ne more vedno imeti vsega kar si želi. Bistvo komisije pa je v bistvu enako pri obeh predlogih in zato ne vidim ovir za popuščanje tako ene kot druge strani.

Vprašanje, koliko pa je kdo pripravljen popustiti, pa je vprašanje aktualne politike. A se mi zdi, da nekih večjih premikov več ne bo. Preiskovalna komisija brez članov opozicije je farsa. Dve, v eni točki preiskave identični komisiji, pa je potrata denarja in časa.

Predlog: skupna komisija, s prioritetno preiskavo Mercator, predsedovanje komisije je irelevantno.

ponedeljek, december 19, 2005

Keopsova piramida v Mariboru

Ob gledanju oddaje Studio City, ob kateri se vedno nasmejim, me je presenetil nastop g. Jelinčiča (SNS) kot predsednika letalske zveze. Pred kratkim se je v političnih krogih pogovarjalo o letalskem muzeju (pardon "aeronavtičnem muzeju"), ki bi stal v Mariboru. "Zanimivo, zanimivo" sem si mislil, "mogoče bo pa poživilo mestno mrtvilo." Ob spremljanju intervjuja sem bil vedno bolj navdušen. Črpanje iz evropskih skladov, 450 direktno zaposlenih in več kot 2000 vezanih zaposlitev z bodočim muzejem.

Malo me je motilo dejstvo, da bi naj bil muzej zgrajen v obliki egipčanske piramide in iz stekla. Velikost pa naj bi presegala Keopsovo (v Egiptu), ki trenutno velja za največjo piramido na svetu. Piramida v Sloveniji, v Mariboru? Hmmm, ne vem če spada v lokalno okolje. Ampak vseeno, 450 zaposlenih, juhu končno konkreten pozitivni trend v zaposlovanju.* Za pripravo vsega potrebnega za začetek gradnje je vlada za leto 2006 že namenila 30 milijonov SIT (prav tako za leto 2007). 60 milijonovo torej..."to pa se resno premika" sem si rekel.

Pol pa udari realnost po glavi. Projekt naj bi stal 30 milijonov evrov!!! No, če bo Sloveniji uspelo načrpat toliko sredstev iz evropskih skladov, pol smo zmagali. Glede na obseg gradnje, bi po besedah prvaka SNS bilo potrebnih okoli 10 do 12 let za dokončanje projekta. Hmmm....ja v prihodnosti nam bo lepo. Kaj pa bomo naredili, da bomo preživeli do takrat?

In ljudje bodo baje trli v Maribor in muzej in s tem dvignili turizem v SV Sloveniji. Domneve izhajajo iz pogovora g. Jelinčiča z direktorjem podobnega muzeja v Angliji in dejstva, da je baje EU izbrala Maribor kot mesto gradnje. Hmmm....pogumne napovedi za 10 let vnaprej. Seveda muzeji so vedno "in" ampak vprašanje je ali bo res tak naval, da se bo muzej samofinanciral iz svoje dejavnosti? Kdo ve, mogoče se bo, mogoče se ne bo. Glede na pretekle izkušnje s problemi ob gradnji velikih objektov v Sloveniji, se zna gradnja zavleči za par let. S tem pa se seveda povečajo stroški gradnje. Ampak to je črn scenarij. Pustim si raje lepšo sliko napovedi g. Jelinčiča. Mogoče naivno, ampak ta trenutek primerno. Upanje... to je vse kar ostane.

Iz podzavesti pa ne gre izključit skrbi kaj bo z muzejem, če se ne bo zmogel samofinancirat. Na koga bo padlo breme financiranja. Upam da ne na državo in občino (v kar ne dvomim da bo). Naj v tem primeru odgovarjajo idejni vodje. Hmmm...spet črn scenarij.
Nekako se ne morem rešiti črnih scenarijev, ki so ob tako velikem projektu še kako možni.

*450 zaposlitev čez (najhitreje) 10 let - JUHU to pa je novička (ironija)

p.s. Slovenija se je res ne samo evropeizirala ampak resnično globalizirala: predvidena džamija v Ljubljani in sedaj "Keopsova piramida" v Mariboru.

nedelja, december 18, 2005

Podpora vladi, strankam in Kosova komisija

V dnevnih časopisih so bili objavljenji rezultati zadnje raziskave glede podpore sedanji vladi, vladnim reformam, političnim strankam in še nekateri drugi podatki.
Kot je značilno po vsakih volitvah priljubljenost vlade upade. To je normalno, saj se takoj po volitvah vsaka vlada zaveda zmage, moči in vpliva ter začne izvajati ukrepe, ki jih v predvolilnem času ni omenjala ali pa jih je, a je dodajala noto socialnega dialoga o katerem kasneje ni ne duha ne sluha.

Tako nizka podpora sedanje vlade je tudi posledica predvidenih reform, ki se nam obetajo z začetkom naslednjega leta. Glede na to, da so bile sestavljene brez posluha za civilno iniciativo in da tudi po najštevilčnejšem protestnem shodu v zgodovini Slovenije vlada ni kazala pripravljenosti na "spametovanje", je upad podpore pričakovan. Posledično z upadom podpore vladi se zmanjšuje tudi podpora strankam ki so v vladi. In kot je bilo za pričakovat so ljudje v sedanji opoziciji začutili zaveznika, ki je končno za silo strnil vrste in začel delovat bolj kompetentno. Tako se vsota podpore sedanjima največjima opozicijskima strankama (LDS in SD) giblje zelo blizu vsoti podpore vsem vladnim strankam skupaj (razlika 1% v korist vlade). Seveda pa ne smemo pozabiti na 41% tistih, ki se niso opredelili.

Zanimivo je videti tudi visok odstotek ljudi
med podporniki SNS, ki nasprotujejo ukinitvi Kosove protikorupcijske komisije (kar 79% volivcev SNS je proti ukinitvi). S tem se potrjuje, da podpora stranki ne podpira nujno vse predloge dotične stranke. Tega bi se morali bolj zavedati politiki, ki radi kar pogosto izpostavljajo podporo, ki so jo prejeli na zadnjih volitvah.

sreda, december 14, 2005

Tretji program nacionalke in 300 letna vladavina

Vlada je, s pomočjo glasov ljudstva (referendum), pred mesecem dni sprejela nov zakon o RTV Slovenija. V njem je predviden tudi tretji program nacionalke, ki bo prenašal parlamentarne seje. Očitno pa pred sprejemom zakona ni nihče prav razčistil kdo bo v bistvu zadolžen za izvedbo sprejetega zakona. Vlada pravi, da je za to odgovorna RTVS, ta pa da lahko za ohranitev resnične nevtralnosti zgolj omogoči prenos signala iz soban slovenskega parlamenta. Nedorečenost je neprijetno udarila v javnost in s tem dokazala, da se je novi zakon o RTVS sestavljal na "horuk" brez posebnega posvetovanja vseh vpletenih.

Dejstvo je, da je parlament organ, ki sprejema zakone, izvršilna veja oblasti pa ni, a v tem primeru, ko so si parlamentarci zaželeli nečesa kar vključuje tudi njih, bi bilo v redu, če bi pomislili na svojo nalogo pri izvedbi novih določil.

Kakorkoli, tretjega programa očitno še nekaj časa ne bo, ko pa bo bo verjetno krepko udaril po žepu nas naročnike. Nekdo vendar mora plačati vse snemalne ekipe, opremo in vse kar pač spada h kvalitetnemu televizijskemu prenosu. Glede na dosedanje delo naših poslancev me resno skrbi, da bi znal postati tretji kanal kanal s slovensko različico španskih nanizank. Seveda bi v glavnih vlogah nastopali nam tako znani obrazi slovenske politike. Upajmo, da temu ne bo tako.

Zdaj pa še malo k javni upravi. Minister Virant je zanimiv in hkrati klasičen predstavnik slovenskega politika. Kljub temu, da je število zaposlenih v državni upravi upadlo za pičlih 0,01% (ali 29 zaposlenih) je zadovoljen zaradi novega trenda gibanja (ki je bil v preteklosti očitno bolj v drugi smeri). V enem letu mu je uspelo zmanjšati število zaposlenih za tak odstotek pri tem pa samozavestno trdi, da je cilj v času mandata znižati število zaposlenih do 3%. Hmmm....če malo preračunamo bi bilo, pri sedanjem trendu, za to potrebnih 300 let. No, če upoštevamo verjetnost, da bo trend zmanjševanja števila zaposlenih počasi naraščal, lahko po najbolj optimističnih napovedih še vedno pridemo nekje do 100 let. Toliko pa mu niti mati narava ne bo pustila da bo na oblasti, kaj šele narod, ki želi rezultate predvolilnih obljub v času enega mandata (se pravi v 4-ih letih).

ponedeljek, december 12, 2005

25 od 90-ih

Sem že mislil, da me danes ne bo nič spodbudilo napisati kaj o slovenski politiki. A temu ni tako. Spremljal sem informativno oddajo 24ur na PopTv, kjer so poročali o seji državnega zbora, na kateri so razpravljali o proračunih za prihodnja leta (ja jih načrtujejo vnaprej). Skrb za prihodnost očitno obstaja. A nekaj more vedno pokvariti dober vtis.

Da se je do 11. ure zbralo le 25 od 90 poslancev v državnem zboru je katastrofa. Ja kaj se pa grejo ti naši poslanci. Kako bi pa izgledalo, če bi v firmo prišlo le 25 od 90 delavcev. Ostali bi pa "kapali" eden za drugim počasi v firmo. Verjetno bi šla firma kmalu v stečaj. A država očitno tega ne more. Hvala bogu.

Vseeno pa je v tem primeru upravičeno kritično pogledati na odnos poslancev do njihovega dela.

nedelja, december 11, 2005

Sušnik:...delo poslanca je napornejše od dela v proizvodnji....

V današnjem Nedelu sem prebiral članek o prejemanju enoletnega nadomestnega plačila nekdanjih poslancev. Se nisem kaj preveč razburjal, ker sistem je pač kakršen je. Kljub navedenim visokim bruto zneskom sem nekako "požrl" kislo jabolko.

Ob izjavah Franca Sušnika, predsednika mandatne komisije državnega zbora, pa mi je le malo narastel pritisk.
Na vprašanja novinarja o primernosti izplačil nekdanjim poslancem je g. Sušnik očitno izgubil vso razsodnost in izustil največjo neumnost, kar sem jih slišal. Z izgovarjanjem, da je položaj poslancev, glede na druge države EU, neurejen, je dejal, da je delo poslancev tako ali tako napornejše od dela v proizvodnji.

Primerjava nastala na podlagi kriterij, ki so očitno jasni samo g. Sušniku.

In očitno tako poslanci upravičeno prejemajo visoke plače, ali kako? In morajo zato še eno leto po končanju mandata prejemati nadomestilo plač (ki je napram delavskim plačam ogromno)? In na koncu g. Sušnik za naporno delo poslancev obtoži kot sokrivce tudi medije.

Ja madona, ti poslanci so pa res pravi reveži. Neprestano so pod medijskim udarom, pred očmi javnosti izpostavljeni raznoraznim provokacijam.

G. Sušnik malo se poglejte v ogledalo in izjavite še enkrat zgoraj omenjeno. Pri tem si pa glejte v oči. Verjamem, da če je vsaj malo poštenosti v vas, vam tega ne bo uspelo.

Mislim tudi, da že ptički na drevju pojejo, da kdor se spušča v politiko jemlje v zakup, da bo izpostavljenim neprestanim intervjujem, neprijetnim vprašanjem ipd. Ja saj politiki upravljajo z državo v kateri živimo vsi. In imamo pravico izvedeti, kaj se dogaja. Ker pa narod rad bere izvirne in provocirajoče intervjuje, se mora politika spoprijemat tudi s tem. Kdor ni temu dorasel naj ne gre v politiko.
Verjamem pa, da se vsak, ki dela pošteno, požvižga na medijske pritiske. Ljudje konec koncev verjamejo tisto, kar želijo verjeti. In če te mediji malo bolj popljuvajo je pač večja verjetnost, da bo tak tudi splošen vtis.
Ampak glede na bogastvo, ki si ga poslanci nagrabijo v najmanj 5-ih leti (4 v parlamentu + 1 leto nadomestilo), da ne omenjam političnih zvez in poznanstev, se tudi nepoštenim smeji ko prihajajo ali odhajajo iz parlamenta.

Tako da se ne primerjat z delavci, ki so gonilo te in vsake države, saj konec koncev prihajajo plače poslancev iz davkov, ki jih v državni proračun plačujejo prav omenjeni delavci.

Strankarski podmladki

Pred časom so v oddaji Tarča na nacionalni TV gostili predsednike podmladkov političnih strank na slovenskem. Zanimivo je bilo gledati te mlade ljudi, ki v bistvu predstavljajo potencialne opazne politike prihodnosti. Podobnost predsednikov podmladkov s predsedniki matičnih strank je bila neverjetna.

Najbolj mi je v oči padla predsednica SDM (podmladek SDS). Pa ne (samo) zato, ker je ženska, ampak zato, ker če bi bil g. Janša ženska, bi bil ona. Vse od nastopa do prepričanosti v to kar govori, od gestikuliranja do tona glasu...bilo je neverjetno.

Če gremo do g. Pavlina (sedaj že bivšega) predsednika MSi (podmladek NSi) sicer ni kazal na neko sličnost z g. Bajukom, a je prav tako kot on imel polna usta lepih, a praznih besed. Pravi retorik torej. Glede na to, da je bil nekoč tudi tiskovni predstavnik vlade to niti ne čudi.

G. Ravnikar predsednik Nove generacije (SLS) je s svojo preprosto naivnostjo, a verjetno resnično poštenostjo zrcalna slika g. Podobnika. Naivnost pa v politiki ni prinesla še nikogar daleč. No bomo videli kako bo v tem primeru.

G. Bučar predsednik MLD (LDS) je bil v svojem nastopu suhoparen, poln statističnih podatkov, na površju miren a nezmožen skriti, da mu v duši vre od jeze....torej klasični liberalec, kot g. Rop, ki v besednih dvobojih prav zaradi naštetih lastnosti ne kaže dobre slike.

G. Levanič predsednik MF SD (SD) je bil v klasični modni opravi g. Pahorja, s poudarki na socialni državi in skrbjo za vse državljane in državljanke.

Vse lepo in prav, a ta skrajna podobnost mladih s starejšimi kolegi mi ne vliva upanja, da bodo v prihodnosti kakšne bistvene spremembe. Zakaj mladi ne gredo svojo pot izražanja, predstavljanja kaj so in kaj zagovarjajo, saj (baje) vsem v ustanovnih aktih piše, da ustvarjajo neodvisno politiko. Seveda v politični smeri stranke kateri pripadajo, a imajo vseeno dokaj proste roke.

Kdaj se bo našel nekdo, ki bo zvest sam sebi, verjel v svoje lastne sposobnosti, brez potrebe po kopiranju nekoga drugega?....verjetno nikoli, vsaj v politiki ne.
Ampak pustimo se presenetit.

sobota, december 10, 2005

Strankarski kongresi

V zadnjem letu sem zasledil 3 kongrese večjih strank v slovenskem prostoru. V začetku aprila nekdanja ZLSD sedaj le še SD. Pred kratkim LDS-ov in nazadnje še NSi.

Komentar na vsakega posebej:

(ZL)SD: Novi-stari predsednik, katerega vizija ostaja prihodnostno naravnana in uživa v stranki delno podporo, kar se kaže tudi v občasnih ločenih mnenjih o aktualnih političnih temah. Sprememba imena stranke in nekoliko pomlajeno vodstvo je mogoče začetek rojevanja stranke, ki bo v prihodnje posegala samostojno v sam politični vrh. Mogoče zato, ker bo treba predstaviti še konkreten program, ki bo zajemal vsa področja vodenja države. Okostenelost starih navez z nekdanjimi komunisti se počasi krha in že se kažejo nove poteze, novi obrazi....seveda ob spremljanju "neminljivih", kot je g. Potrč.

LDS: Po lanskoletnem lapsusu na državnih volitvah in zmedenem kongresu konec leta, so končno malo prišli k sebi in na tron postavili g. Kacina, ki trenutno premore pravo mero profesionalnosti in pikrosti potrebne za opozicijsko stranko. Trdo, načelno vztrajanje pri svojem prav nekoliko spominja na g. Janšo, a saj sta skupaj rastla v političnih vodah, tako da to niti ni presenetljivo. Le na drugačnih bregovih sta. Ohranjanje g. Ropa na čelu poslanske skupine se zdi zanimiva poteza, koliko bo pa naveza Rop-Kacin prinesli k moči in ugledu LDS pa bomo videli.

NSi: Ja nekateri pač ne vidijo, da je treba včasih iti na nož, da se stvari obrnejo na bolje. Tako g. Peterle ni kandidiral, g. Bajuk pa tako "ni" imel težkega dela s svojim edinim protikandidatom. Čeprav bi se g. Bajuk moral malo zamislit nad rezultatom, ki je kazal na neodobravanje njegovega dosedanjega načina vodenja stranke. Koliko bo pa temu tako, pa bo pokazal čas.

Suma sumarum:
Velikih premikov ni bilo. Mogoče izstopa LDS, a tam je res bilo potrebno nekaj narediti. Stranke ostajajo "iste" kot prej. Po 14 letih samostojnosti imamo še vedno v večini iste obraze na vrhovih. Upajmo, da mlada generacija ne bo več dolgo čakala na svojo priložnost. Priložnost si mora vsak sam ustvarit - tako da - veselo na delo.

petek, december 09, 2005

Politično s(r)(t)anje

V Sloveniji se z novo vlado dogajajo nove stvari, kar sploh ni tako napačno. Dejstvo je, da so spremembe vedno zaželjene. Seveda pa mora vsak, ki tuli v ta rog pomisliti, kaj te spremembe prinašajo. Če so namreč slabe in prinašajo slabo, jih ni pametno na glas opevat. Očitno pa to ne moti slovenske politike, da se ne šopiri z dosedanjim "v celoti kvalitetnim" delom. Ideje, ki kar bruhajo iz ust slovenskih poslancev so včasih tako protislovne, da se človek mora na glas vprašati kdo je tukaj nor. Očitno je vsak malo, saj brez podpore volilcev ne bi imeli vlade kakršno imamo.

Ampak ok se zgodi in upajmo da se Janezek iz tega kaj nauči. Kajti našega Velikega Janeza očitno nič ne gane. Celo največji protesti v slovenski zgodovini ga pustijo hladnega. V svojem znanem stilu "cool" politikanta, prepričanega v svoj prav, se ne da zmotit v svojem samovoljnem križarjenju po razrahljanih živcih slovenskih sindikalistov.
V svoji ministrski ekipi ima kopico "pametnih" možakov in eno plaho gospo. Zaveda se vseh njihovih slabosti, a očitno ne želi nikomur pokvariti Veselega Decembra in bo začel z menjavami šele v novem letu.

Kaj pa opozicija? Ah, saj res, to baje tudi imamo. Levica je postala, kar po domače, nezaželjena stenica, ki kar ne najde svojega prostora pod svobodnim soncem. Volitve so po (nekdaj) najmočnejši stranki udarile kot tsunami. Ostali so tisti, ki je bil resnično vkopan in pripravljen na neizbežno.

Pahorjevi Socialni demokrati so se sicer rešili starega imena a ne starih obrazov. Mogoče bodo korenitejšo spremembo prinesle nove volitve. Kdo ve, mogoče že lokalne.
SNS vztraja na svojih okopih in vsake toliko vrže kako pikantno izjavo, ki vnese malo življenja v politično dogajanje.

Gledano "suma sumarum" je politično stanje bolj podobno čemu na dnu WC školjke, kot pa resnični volji ljudstva, ki mu bo slej ali prej moralo biti dovolj smradu.