V zadnjih dneh je bilo v časniku Večer zaslediti članka o napadu dveh psov in temu sledečih situacijah.
Zadeva ni nova, saj se pogosto dogaja, da ljudje precenijo svoje poznavanje psov in svoj nadzor nad njimi. Vse prepogosto je možno srečati psa s svojim lastnikom, medtem ko pes ni na povodcu.
Ne pozabimo, da je pes udomačena divja žival, ki v svoji genski zasnovi nosi potrebo po obrambi svojega teritorija, vzorce obnašanja v času parjenja in obrambi svojega podmladka, kakor tudi občutka moči znotraj večjega tropa. V te vzorce je skoraj nemogoče posegati (razen npr. v primeru sterilizacije - kar pa je spet moralno vprašljivo dejanje, saj se s tem drugo živo bitje prisili živeti tako kot to želi človek).
Kakorkoli gledano je situacija v SLO nekoliko pereča, saj še ni minilo dolgo od napada 3-eh bulmastifov, ki so skoraj pokončali svojo prvo žrtev in kasneje poškodovali tudi drugo osebo, ki jim je želela pomagati (ocenjevalka primernosti psov za ponovno socializacijo).
V tokratni "zgodbi" so jo odnesli slabše drugi psi, ki so bili napadeni s strani 2-eh pitbulov, katerih lastnika v tem času niti ni bilo v bližini. Policija je kasneje "posredovala" in napisala kazenski nalog ali nekaj podobnega lastniku psov. A ko so izvedeli, da je lastnik Rom, so si premislili glede odvzema psov!?!?
Zakaj?
Ker kvazi ni bilo jasno kdo naj poravna stroške bivanja psov v zavetišču. Ja madona kdo? Lastnik menda, a ne?
Če lastnik ne skrbi za svoje živali je družba zavezana, da poskrbi zanje. Lastnik pa nosi stroške tega. Ne more kar vsak imeti to kar si želi, ne da bi zato ne nosil določene odgovornosti.
Ker pa je situacija glede Romov trenutno kao pereča v SLO (Ambrus in zgodba Strojanovih), se Romom že gleda skozi prste ali kako?
Kako država pričakuje, da bodo ljudje sprejeli Rome medse in kot sebi enake, če jih država obravnava kot nekaj "posebnega", "drugačnega".
Zakaj, se vprašam?
Ali niso državljani republike SLO kot vsi ostali? Ali jih velika večina ne živi (tudi) od prejemanja socialne pomoči, ki se financira iz državnega proračuna.
Zakaj potem drugačno tretiranje? Zakaj jim je npr. dovoljeno imeti postavljene črne gradnje (primer Ambrus, kjer so bila baje izdani že 3-je odloki o rušitvi, pa se to ni zgodilo)? Zakaj se jim pogleda skozi prste, ko njihovi psi napadajo živali in ljudi v svoji okolici?
Še bi si lahko zastavljal vprašanja na to temo in verjamem, da bi marsikdo dodal še kakšno zraven.
Kako to, da se organe pregona, iz nekaterih krogov družbe, graja da ravnajo z Romi "surovo", in oblast, da se obnaša do Romov nehumano, neprimerno in avtokratsko. Po drugi strani pa ta ista policija in oblast pri takšnih stvareh kot so dokončna določitev rešitve vprašanja Romov in aktualnih problemov, vedno pade na izpitu. Tu nekaj ni v redu!
Na koncu, pa če si priznamo ali ne, ni nikoli zmagovalcev in poražencev. Gre samo za to, da se lahko vprašamo kdo potegne največ iz nastale situacije.
In očitno so to Romi. Pa naj še kdo reče, da to ni res.
Primer Ambrus - v zameno za staro dobijo novo parcelo, kjer se bo, kot se piše in govori, izgradilo vse potrebno za normalno bivanje (infrastruktura, kanalizacija in ostali priključki). Na čigave stroške? Seveda ne Romov, ker ti tako ali tako kao nimajo ničesar. Seveda na stroške davkoplačevalcev.
Primer napada psov - lastnik psa obdrži, kljub temu, da je vsem jasno da sta živali nevarni za svojo okolico in da očitno lastniku ni do tega da bi ju neprestano nadziral. Kazenska ovadba bo po vsej verjetnosti zastarala ali pa bodo kazni tako smešne, da bo več stroškov s sodnijo, kot pa bo znesek kazni.
Tako da sami ocenite kdo tukaj "pije" in kdo "plača".
Vsekakor se postavlja tudi vprašanje kako to, da sistem ne deluje. Pravni sistem namreč. Kako lahko prihaja do takšnih zapletov, ki rezultirajo v nejevolji družbe, ki sama izključi tiste, ki izkoriščajo mlahavost sistema. V tej državi je postalo imeti vse živo pravic prava moda. Sodnija ne deluje tako kot bi lahko, saj zakoni omogočajo čuda od prijemov zagovornikov obtoženih. Organi pregona se, tako v senci, zmrdujejo nad vsem skupaj in prej širijo negativno energijo, namesto, da bi dajali ljudem občutek varnosti (saj sami ne verjamejo vanjo).
Veliko je vprašanj, ki so se nabrala in počasi se kaže absurdnost prekomernega demokratičnega sistema, ki vsem dovoljuje vse, nihče pa ni za nič odgovoren. To za moje pojme ni demokracija temveč prej anarhija.
Pri vsebini tega članka ne gre za nestrpnost, gre samo za željo po enakem obravanju vseh, ne glede na raso, etnično pripadnost, versko prepričanje ali spol. Gre za željo po večji usklajenosti oblasti, po jasnejši predstavi kdo vse so državljani SLO in kakšen odnos imeti do njih. Gre za željo po večji strpnosti pri ljudeh in po večji zavesti, da smo vsi del družbe in je treba v skladu s tem vsaj delno živeti po njenih normativih.
Zadeva ni nova, saj se pogosto dogaja, da ljudje precenijo svoje poznavanje psov in svoj nadzor nad njimi. Vse prepogosto je možno srečati psa s svojim lastnikom, medtem ko pes ni na povodcu.
Ne pozabimo, da je pes udomačena divja žival, ki v svoji genski zasnovi nosi potrebo po obrambi svojega teritorija, vzorce obnašanja v času parjenja in obrambi svojega podmladka, kakor tudi občutka moči znotraj večjega tropa. V te vzorce je skoraj nemogoče posegati (razen npr. v primeru sterilizacije - kar pa je spet moralno vprašljivo dejanje, saj se s tem drugo živo bitje prisili živeti tako kot to želi človek).
Kakorkoli gledano je situacija v SLO nekoliko pereča, saj še ni minilo dolgo od napada 3-eh bulmastifov, ki so skoraj pokončali svojo prvo žrtev in kasneje poškodovali tudi drugo osebo, ki jim je želela pomagati (ocenjevalka primernosti psov za ponovno socializacijo).
V tokratni "zgodbi" so jo odnesli slabše drugi psi, ki so bili napadeni s strani 2-eh pitbulov, katerih lastnika v tem času niti ni bilo v bližini. Policija je kasneje "posredovala" in napisala kazenski nalog ali nekaj podobnega lastniku psov. A ko so izvedeli, da je lastnik Rom, so si premislili glede odvzema psov!?!?
Zakaj?
Ker kvazi ni bilo jasno kdo naj poravna stroške bivanja psov v zavetišču. Ja madona kdo? Lastnik menda, a ne?
Če lastnik ne skrbi za svoje živali je družba zavezana, da poskrbi zanje. Lastnik pa nosi stroške tega. Ne more kar vsak imeti to kar si želi, ne da bi zato ne nosil določene odgovornosti.
Ker pa je situacija glede Romov trenutno kao pereča v SLO (Ambrus in zgodba Strojanovih), se Romom že gleda skozi prste ali kako?
Kako država pričakuje, da bodo ljudje sprejeli Rome medse in kot sebi enake, če jih država obravnava kot nekaj "posebnega", "drugačnega".
Zakaj, se vprašam?
Ali niso državljani republike SLO kot vsi ostali? Ali jih velika večina ne živi (tudi) od prejemanja socialne pomoči, ki se financira iz državnega proračuna.
Zakaj potem drugačno tretiranje? Zakaj jim je npr. dovoljeno imeti postavljene črne gradnje (primer Ambrus, kjer so bila baje izdani že 3-je odloki o rušitvi, pa se to ni zgodilo)? Zakaj se jim pogleda skozi prste, ko njihovi psi napadajo živali in ljudi v svoji okolici?
Še bi si lahko zastavljal vprašanja na to temo in verjamem, da bi marsikdo dodal še kakšno zraven.
Kako to, da se organe pregona, iz nekaterih krogov družbe, graja da ravnajo z Romi "surovo", in oblast, da se obnaša do Romov nehumano, neprimerno in avtokratsko. Po drugi strani pa ta ista policija in oblast pri takšnih stvareh kot so dokončna določitev rešitve vprašanja Romov in aktualnih problemov, vedno pade na izpitu. Tu nekaj ni v redu!
Na koncu, pa če si priznamo ali ne, ni nikoli zmagovalcev in poražencev. Gre samo za to, da se lahko vprašamo kdo potegne največ iz nastale situacije.
In očitno so to Romi. Pa naj še kdo reče, da to ni res.
Primer Ambrus - v zameno za staro dobijo novo parcelo, kjer se bo, kot se piše in govori, izgradilo vse potrebno za normalno bivanje (infrastruktura, kanalizacija in ostali priključki). Na čigave stroške? Seveda ne Romov, ker ti tako ali tako kao nimajo ničesar. Seveda na stroške davkoplačevalcev.
Primer napada psov - lastnik psa obdrži, kljub temu, da je vsem jasno da sta živali nevarni za svojo okolico in da očitno lastniku ni do tega da bi ju neprestano nadziral. Kazenska ovadba bo po vsej verjetnosti zastarala ali pa bodo kazni tako smešne, da bo več stroškov s sodnijo, kot pa bo znesek kazni.
Tako da sami ocenite kdo tukaj "pije" in kdo "plača".
Vsekakor se postavlja tudi vprašanje kako to, da sistem ne deluje. Pravni sistem namreč. Kako lahko prihaja do takšnih zapletov, ki rezultirajo v nejevolji družbe, ki sama izključi tiste, ki izkoriščajo mlahavost sistema. V tej državi je postalo imeti vse živo pravic prava moda. Sodnija ne deluje tako kot bi lahko, saj zakoni omogočajo čuda od prijemov zagovornikov obtoženih. Organi pregona se, tako v senci, zmrdujejo nad vsem skupaj in prej širijo negativno energijo, namesto, da bi dajali ljudem občutek varnosti (saj sami ne verjamejo vanjo).
Veliko je vprašanj, ki so se nabrala in počasi se kaže absurdnost prekomernega demokratičnega sistema, ki vsem dovoljuje vse, nihče pa ni za nič odgovoren. To za moje pojme ni demokracija temveč prej anarhija.
Pri vsebini tega članka ne gre za nestrpnost, gre samo za željo po enakem obravanju vseh, ne glede na raso, etnično pripadnost, versko prepričanje ali spol. Gre za željo po večji usklajenosti oblasti, po jasnejši predstavi kdo vse so državljani SLO in kakšen odnos imeti do njih. Gre za željo po večji strpnosti pri ljudeh in po večji zavesti, da smo vsi del družbe in je treba v skladu s tem vsaj delno živeti po njenih normativih.
