Zadnji dogodki na meji s Hrvaško, kjer so nam Hrvati spet pokazali koliko so iskreni, so dodobra razburkali slovensko javnost.
Tudi meni je zavrela kri, ko sem videl hrvaškega policista, ki je snemalcu televizije ukazal naj ugasne kamero češ "se nahajate na hrvaškem (!?!?!) ozemlju, tu imam jaz pristojnosti".
Vsekakor se zgodba okoli določitve državne meje s Hrvaško vleče že predolgo in so dogodki, kot je bil ta pri Hotizi, samo dokaz, da je že minil skrajni čas za rešitev vprašanja meje.
Nepojmljivo se mi zdi, da se stvar, tako pomembna kot je državna meja, lahko vleče tako dolgo. Ne vem kaj se dogaja v ozadju vsega, a očitno nekaj se.
Ne morem verjeti, da politiki še naprej prodajajo iste parole in da narod še vedno naseda. Češ "sklenjen je bil sporazum in sedaj bo vse drugače". Pa so nam Hrvati že tolikorat pokazali, da se ne znajo držati dogovorov, da bi nam že lahko postalo jasno, da obljubam ne smemo več verjeti, ampak samo dejanjem. Prepričan sem, da bi marsikateri ribič v Piranskem zalivu pritrdil tej trditvi. Kakor tudi prebivalci na kopenski meji s Hrvaško. Ali pa v končni fazi vsa "vesoljna" Slovenija glede na zadnje dogodke na Muri.
Kaj neki so razmišljali naši politiki, ko so videli, da Hrvati gradijo svoj (in ne skupni, kot je bilo načrtovano) most čez Muro? Kaj so razmišljali, ko so videli, da so ga Hrvati odprli za uporabo in da na njem ni kontrolne (mejne) točke? Kaj so razmišljali, ko so Hrvati urejali "nasipe reke Mure"? Kaj so razmišljali, ko so ugotovili, da Hrvatje po nedvomno slovenskem ozemlju gradijo cesto do novega mostu? Kaj so razmišljali, ko so videli, da hrvaški policisti jasno kažejo, kje si Hrvaška predstavlja mejo?
Vse preveč vprašanj in vse premalo odgovorov. Vse to samo podžiga nestrpneže, ki bi našim južnim sosedom že pokazali kaj se pravi "rovarit" po slovenski zemlji.
Nekje sem celo zasledil, da bi "nekdo" postavil zid po celotni meji s Hrvaško, vanj vgradil majhno okence, ki bi ga odprl enkrat letno in zakričal "Klinc vas gleda!" in ga spet zaprl. Humoristično res, a tudi zaskrbljujoče.
Po mojem mnenju je meja s Hrvaško tista, ki je bila označena na dan osamosvojitve Slovenije. Kopenska meja je tako nesporno jasna (in ne prodajat nekih pravljic o katastru in ne vem čem).
Morska meja pa naj se že enkrat določi in naj se da JASNO vedet, da imamo pravico do dostopa do mednarodnih voda. Komurkoli je pač to treba dat vedet (ker so v tej zgodbi vpleteni tudi Italijani).
Vsekakor bi se v te zadeve lahko uvrstilo tudi vprašanje zagotavljanja pravic koroških Slovencev, ki imajo neprestano težave z g. Haiderjem.
Kaj počne naša zunanja politika v vsej naši zgodovini (glede teh vprašanj) mi ni jasno. Če pa pogledamo dejstvo, da je na njenem čelu bil večino časa isti človek, nam je lahko hitro jasno, da velikih premikov niti ni za pričakovat. Pa ne da bi dvomil v kompetentnost g. Rupla, ampak dejstvo je, da je včasih za hitrejše reševanje takšnih problemov potrebno uporabiti sveže pristope, svežih, novih ljudi.
Dobivam občutek, da je vse prej pomembno slovensko uveljavljanje v EU in njeni zunanji politiki. Vodenje OVSE, predsedovanje EU so ogromni projekti, na katere se skrbno pripravljamo ali pa smo jih že uspešno izvedli (OVSE).
Kaj pa domača politika? Problemi, ki jih imajo slovenski državljani v naši državi zaradi nerešenih vprašanj z našimi sosedami? Ali ne bi bilo smiselno najprej urediti te zadeve in se nato šele obračati navzven?
Ne mislit, da se bodo stvari same uredile, ko se bodo razširile meje EU. Če ne bodo do takrat razjasnjene stvari okoli pristojnosti državnih organov, pol bo šele hudič.
Ne mislit, da zmoremo reševat mejna vprašanja hkrati z vodenjem organizacije kot je EU. Je že vodenje OVSE dalo jasno sliko, da imamo samo enega ministra za zunanje zadeve. In da ta ni Superman, ki bi lahko bil na vseh krajih hkrati.
Bojim se, da se bodo odprta vprašanja puščala odprta, sosedje bodo to izkoriščali (pa naj bodo to Avstrijci, Hrvati ali Italijani) Slovenci pa bomo še dalje "naivno" trdili "Saj bo."
Tudi meni je zavrela kri, ko sem videl hrvaškega policista, ki je snemalcu televizije ukazal naj ugasne kamero češ "se nahajate na hrvaškem (!?!?!) ozemlju, tu imam jaz pristojnosti".
Vsekakor se zgodba okoli določitve državne meje s Hrvaško vleče že predolgo in so dogodki, kot je bil ta pri Hotizi, samo dokaz, da je že minil skrajni čas za rešitev vprašanja meje.
Nepojmljivo se mi zdi, da se stvar, tako pomembna kot je državna meja, lahko vleče tako dolgo. Ne vem kaj se dogaja v ozadju vsega, a očitno nekaj se.
Ne morem verjeti, da politiki še naprej prodajajo iste parole in da narod še vedno naseda. Češ "sklenjen je bil sporazum in sedaj bo vse drugače". Pa so nam Hrvati že tolikorat pokazali, da se ne znajo držati dogovorov, da bi nam že lahko postalo jasno, da obljubam ne smemo več verjeti, ampak samo dejanjem. Prepričan sem, da bi marsikateri ribič v Piranskem zalivu pritrdil tej trditvi. Kakor tudi prebivalci na kopenski meji s Hrvaško. Ali pa v končni fazi vsa "vesoljna" Slovenija glede na zadnje dogodke na Muri.
Kaj neki so razmišljali naši politiki, ko so videli, da Hrvati gradijo svoj (in ne skupni, kot je bilo načrtovano) most čez Muro? Kaj so razmišljali, ko so videli, da so ga Hrvati odprli za uporabo in da na njem ni kontrolne (mejne) točke? Kaj so razmišljali, ko so Hrvati urejali "nasipe reke Mure"? Kaj so razmišljali, ko so ugotovili, da Hrvatje po nedvomno slovenskem ozemlju gradijo cesto do novega mostu? Kaj so razmišljali, ko so videli, da hrvaški policisti jasno kažejo, kje si Hrvaška predstavlja mejo?
Vse preveč vprašanj in vse premalo odgovorov. Vse to samo podžiga nestrpneže, ki bi našim južnim sosedom že pokazali kaj se pravi "rovarit" po slovenski zemlji.
Nekje sem celo zasledil, da bi "nekdo" postavil zid po celotni meji s Hrvaško, vanj vgradil majhno okence, ki bi ga odprl enkrat letno in zakričal "Klinc vas gleda!" in ga spet zaprl. Humoristično res, a tudi zaskrbljujoče.
Po mojem mnenju je meja s Hrvaško tista, ki je bila označena na dan osamosvojitve Slovenije. Kopenska meja je tako nesporno jasna (in ne prodajat nekih pravljic o katastru in ne vem čem).
Morska meja pa naj se že enkrat določi in naj se da JASNO vedet, da imamo pravico do dostopa do mednarodnih voda. Komurkoli je pač to treba dat vedet (ker so v tej zgodbi vpleteni tudi Italijani).
Vsekakor bi se v te zadeve lahko uvrstilo tudi vprašanje zagotavljanja pravic koroških Slovencev, ki imajo neprestano težave z g. Haiderjem.
Kaj počne naša zunanja politika v vsej naši zgodovini (glede teh vprašanj) mi ni jasno. Če pa pogledamo dejstvo, da je na njenem čelu bil večino časa isti človek, nam je lahko hitro jasno, da velikih premikov niti ni za pričakovat. Pa ne da bi dvomil v kompetentnost g. Rupla, ampak dejstvo je, da je včasih za hitrejše reševanje takšnih problemov potrebno uporabiti sveže pristope, svežih, novih ljudi.
Dobivam občutek, da je vse prej pomembno slovensko uveljavljanje v EU in njeni zunanji politiki. Vodenje OVSE, predsedovanje EU so ogromni projekti, na katere se skrbno pripravljamo ali pa smo jih že uspešno izvedli (OVSE).
Kaj pa domača politika? Problemi, ki jih imajo slovenski državljani v naši državi zaradi nerešenih vprašanj z našimi sosedami? Ali ne bi bilo smiselno najprej urediti te zadeve in se nato šele obračati navzven?
Ne mislit, da se bodo stvari same uredile, ko se bodo razširile meje EU. Če ne bodo do takrat razjasnjene stvari okoli pristojnosti državnih organov, pol bo šele hudič.
Ne mislit, da zmoremo reševat mejna vprašanja hkrati z vodenjem organizacije kot je EU. Je že vodenje OVSE dalo jasno sliko, da imamo samo enega ministra za zunanje zadeve. In da ta ni Superman, ki bi lahko bil na vseh krajih hkrati.
Bojim se, da se bodo odprta vprašanja puščala odprta, sosedje bodo to izkoriščali (pa naj bodo to Avstrijci, Hrvati ali Italijani) Slovenci pa bomo še dalje "naivno" trdili "Saj bo."
